Uncategorized
holesterol in maščobe

Zakaj smo se motili o vplivu maščob in holesterola na zdravje?

Strah pred maščobami in holesterolom

Naj vam najprej povem zgodbo o gospodu, ki je skoraj povsem »po nesreči« povzročil epidemijo debelosti, naraščajoče stopnje kardiovaskularnih bolezni, naredil milijarde dobička farmacevtski industriji in nas »programiral«, da se bojimo maščobe in holesterola. Vse koristi mleka z nizko vsebnostjo maščob, prigrizkov z majhno vsebnostjo maščob in lahkega čipsa, ki so vam bile prodane, temeljijo na hipotezah, ki jih je postavil človek po imenu Ancel Keyes.

holesterol, maščobe in prehranske smernice

Ideja, da se moramo izogibati maščobam in holesterolu temelji na njegovih delih, in sicer »Hipoteza o hrani in srcu« ter »Hipoteza lipidov«. Te ideje izhajajo iz raziskave, ki je obsegala 7 držav, rezultati pa so pokazali, da je v državah, kjer pojedo več maščobe, več srčnih napadov. Zelo enostaven »dokaz«, zakaj so maščobe slabe za zdravje vašega srca in ožilja, enostavna analiza grafa pa je pokazala močno povezavo med maščobami v prehrani in srčnimi napadi. Če torej pojemo več maščobe, postanemo debeli, holesterol v krvi se poviša, zamašijo se nam žile in dobimo srčno kap. To hipotezo so sprejela praktično vsa ameriška zdravniška združenja. V trenutku se je začela vojna proti maščobam in holesterolu v prehrani.

vpliv maščob na srčne bolezni

»Edini« problem raziskave je bil, da je upoštevala le 7 držav, ne pa preostalih 22, katerih podatki so bili na voljo. Ko upoštevamo še ostalih 22 držav, v grafu ne moremo narisati premice. Z lahkoto bi izbrali 7 drugih držav in naredili povezavo, da več maščob v prehrani pomeni manj bolezni. Mogoče Keyes ni imel dostopa do teh podatkov, mogoče ga je imel, vendar je aktivno delal na tem, da so bila njegova priporočila hitro upoštevana. Pomanjkanje dobrih dokazov ni ostalo neopaženo. Doktor George Mann, eden od znanstvenikov v raziskavi Framingham, ki je skušala dokazati teorijo, da povišan holesterol povzroča srčno žilne bolezni, je trdil, da maščoba v prehrani ni odločilna za visok holesterol v krvi in za koronarno srčno bolezen ter da je hipoteza o »hrani in srcu« največja prevara, ki se je zgodila v ameriški javnosti. Mimogrede, »hipoteza o hrani in srcu« je še vedno le hipoteza, ker nikoli ni bila dokazana.

vpliv maščob na srčne bolezni

Morda ste na tekočem z zadnjimi prehranskimi smernicami in ste celo seznanjeni s prehrano, ki vsebuje malo ogljikovih hidratov, vendar ste še vedno nekoliko previdni, ko pride do maščob. Konec koncev nam je bilo rečeno, da nasičene maščobe povzročajo zamašitev žil. Videli smo reklame, ko zamašijo odtok s svinjsko mastjo. Maslo in kokosovo olje se prav tako strdita pri sobni temperaturi, zato nam preprosta logika pravi, da maščobe, ki so pri sobni temperaturi trde, zamašijo naše arterije. Zato so boljša alternativa rastlinska olja, saj so pri sobni temperaturi tekoča.

Edina težava, ki se pojavi pri tej logiki, je ta, da se nasičene maščobe v roki zlahka stopijo. Da ne omenjamo v telesu, kjer je temperatura precej višja. Snov, ki zamaši vaše arterije in povzroča srčne napade, ni maščoba. Žolč v želodcu razgradi maščobo v telesu v manjše kapljice. Te kapljice se potem obdajo s transportnimi molekulami imenovanimi lipoproteini. Maščoba se tehnično pravzaprav nikoli ne nahaja v krvi, saj se vedno prenaša znotraj lipoproteinske lupine.

Zakaj je maščoba tako zelo pomembna?

Omenil sem že, da če ljudje ne bi bili tako selektivni pri svoji prehrani, ne bi prišli tako daleč, kot smo. Na izbiro smo imeli, da jemo vse, kar ima kalorije, ali pa da umremo. Ko gledamo na zdravje z evolucijskega stališča, je koncept sinteze maščob iz rastlin povsem nesmiseln. Naši možgani so energijsko najbolj potrošen organ, saj porabijo kar 25 % vse energije. Da se je naše telo prilagodilo na veliko porabo energije, ki so jo zahtevali možgani, je bila potrebna sprememba nekje drugje. Skrajšanje črevesja je posledica velike energijske porabe možganov, saj je tudi črevesje velik potrošnik energije. Razvilo se je krajše črevo in postali smo bolj odvisni od hranilnih in energijsko bogatih živil. Krajše črevo je manj učinkovito pri pridobivanju hranil in energije iz živil bogatih z vlakninami in je precej odvisno od višje biološko dostopne hrane, ki zahteva manj energije za prebavo.

Kateri makronutrient je energijsko najbolj bogat? Maščoba je z 9 kcal/1g na prvem mestu. 190 000 let našega obstoja nismo poznali kmetijstva, zato nismo mogli pričakovati, da bomo jedli vsak dan. Maščoba je bila torej izredno dragocen makronutrient. Dobili smo ga toliko, kolikor je naše okolje dovoljevalo. Kljub temu, da so beljakovine pomembne, zagotavljajo le 4 kcal/g in zahtevajo ogromno energije za presnovo. Z vidika hujšanja so izredno pomembne, saj so energijsko zelo neučinkovito živilo.

maščoba v hrani

Sedaj imamo na voljo velike količine pridelanega sadja in zelenjave. Veliko manj energije porabimo zaradi tega, ker nam ni več potrebno iskati hrane. Maščoba je zato postala manj pomembna. Vendar pa je povsem nemogoče, da makronutrient, ki je bil včasih tako zelo pomemben za preživetje, sedaj ubija.

Ultramaratonec Timothy Olsen prikazuje učinkovitost maščobe na spektakularen način. Tim drži rekord dirke Western 100 Endurance run, 100 milj dolgo ultramaratonsko preizkušnjo v Kaliforniji, ki vključuje 5500 m vzponov in 7000 m spustov. Rekel je, da je sicer tekom dirke zaužil več gelov. Med pripravami na dirko se je začel prehranjevati z veliko maščobami in malo ogljikovimi hidrati. To mu je dalo občutek stabilnejše energije v telesu.

Na tem mestu pa ste najbrž pomislili: »Kako, da maščoba ni problem?« Bil sem na vegetarijanski dieti in izboljšal svojo aterosklerozo. Zavedam se, kako zelo zdrava je lahko prehrana z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov na rastlinski osnovi. Samo poglejte Japonce. Veliko ljudi iz Okinawe živi več kot 100 let, medtem ko manj kot 8 % kaloričnega vnosa prihaja iz maščob. Ne skrbite, prišli bomo tudi do tega.

Holesterol

Kljub temu, da naše telo preferira energijsko bogato maščobo, je ideja, da je potrebno nasičene maščobe in holesterol za vsako ceno zmanjšati, postala medicinska dogma. Naše telo potrebuje maščobo in ne želi zmanjšati holesterola. Holesterol je izredno pomemben. Potrebujemo ga za membrane naših celic, za sintezo hormonov (estrogen, testosteron, progesteron) in za izdelavo možganskih celic.

Holesterol je pravzaprav snov, ki pomaga pri arterijskih poškodbah. Proces, ki vodi do srčne kapi, se začne z vneto in poškodovano arterijsko steno. Telo pošlje holesterol, kalcij in fibrin (snov podobno kolagenu),  da popravijo te poškodbe. Kriviti holesterol za srčne kapi namesto vnetja, je kot da bi krivili gasilca namesto požara.

holesterol in maščobe

Pa se vrnimo nazaj k prebivalcem Okinave. Tako majhno incidenco bolezni srca imajo zato, ker ne jedo hrane, ki povzroča vnetje, zato se ateroskleroza nikoli ne pojavi. Seveda živijo dolgo. Prehranjujejo se z lokalno pridelano hrano, ki je bogata z vlakninami in nutrienti. Jedo prehrano, katere namen je, da nahrani telo, ne pa prehrane, katere glavni namen je profit in je namočena v pesticidih. Upoštevati moramo tudi to, da so nasičeno maščobo naši predniki dobili le pri divjadi, ne pa iz predelanih šunk in zrezkov in zagotovo ne iz masla krav, ki jih polnijo s hormoni, medtem ko živijo v kletki in se hranijo s predelano koruzo. Prav tako so dobili nenasičene omega 3 maščobe iz rib in omega 6 iz oreščkov, ne pa iz Kanolinih semen, ki jih je bilo potrebno oprati v heksanskem topilu in natrijevem hidroksidu ter pobeliti s paro.

V knjigi »The Great Cholesterol Myth« doktorja Stephen Sinatra in Johnny Bowden zelo obširno pokrijeta to temo. Tukaj je odlomek o posledicah pomanjkanja holesterola:

»Poudarek na zniževanju holesterola v največji možni meri ni le napačen, temveč je tudi nevaren. Študije kažejo, da imajo tisti z nizkim holesterolom v krvi veliko večje tveganje, da umrejo na račun številnih bolezni in stanj, ki niso povezane s srčnimi boleznimi (rak, samomor, nesreče). Holesterol potrebujete za rast možganskih celic. Nižja stopnja holesterola (okoli 160 mg/dl) je bila povezana z depresijo, agresijo in možgansko krvavitvijo.«

Nepomembnost holesterola in pravi »slabi« holesterol

Kaj pa se zgodi, če zaužijemo preveč holesterola? Nič! Študija »Framingham Heart« je pokazala, da praktično ni nobene razlike med posamezniki, ki so zaužili veliko holesterola, in tistimi, ki so ga zaužili malo. Količina zaužitega holesterola ni imela nobene povezave z razvojem srčno žilnih bolezni.

Kaj pa, če imamo preveč holesterola v krvi? To sploh ni pomembno. Doktor Johnny Bowden razloži v spodnjem videu:

V raziskavi »Lyon Diet Heart« so imeli skupino 605 ljudi s povišanim holesterolom in visokim tveganjem za razvoj srčno žilnih bolezni. Eni skupini so predpisali mediteransko dieto, drugi pa so priporočili naj zmanjšajo vnos nasičenih maščob in holesterola ter naj sledijo »zdravi« zahodnjaški dieti. Kakšni so bili rezultati? Smrt zaradi srčne odpovedi in vsi vzroki smrti so bili znatno nižji kot pri tistih, ki so iz prehrane izločili nasičene maščobe in holesterol. Doktor Bowden razloži: »Torej na tem mestu si postavimo vprašanje. Kaj se je zgodilo s holesterolom ljudi, ki so bili na mediteranski dieti? Njihov holesterol se ni znižal. Samo prenehali so umirati za srčno žilnimi boleznimi. Holesterol ni imel nobene zveze s tem. Količina holesterola v krvi se v primerjavi z začetkom študije ni spremenila.

slab in dober holesterol

Vedoč, da celoten holesterol nima velikega vpliva na srčno žilne bolezni, poglejmo podrobneje, kaj morda povzroča težave. Kaj pa HDL t. i. »dober« holesterol ali LDL t. i. »slab« holesterol? Ta koncept je tudi izredno zastarel. Lahko imate slab »dober« holesterol in lahko imate dober »slab« holesterol. Kar bi radi vedeli, je velikost teh delcev. Ne želimo imeti visoke koncentracije majhnih delcev LDL. Ena od ključnih stvari, ki poveča vsebnost teh malih delcev, so rafinirani ogljikovi hidrati in sladkor. Znanost holesterola je preveč komplicirana, da bi lahko tu vse pojasnil. Bistvo je, da so pogledi, standardne meritve in razumevanje srčno žilnih bolezni in presojanje, ali je nekaj zdravo ali ne, precej zastareli in imajo bore malo skupnega z uživanjem maščob. Pomembno je, da se izognemo povišanim trigliceridom v krvi, ki so tudi transportirani z lipoproteini. Trigliceride v krvi zvišujejo procesirani ogljikovi hidrati in sladkor. Posamezniki, ki so želeli znižati trigliceride v krvi, so ironično šli na dieto z visokim vnosom maščob in nizkim vnosom ogljikovih hidratov. Prav nasprotno od tega, kar so jim narekovale smernice »zdrave prehrane«. Izdelki z nizko (zmanjšano) vsebnostjo maščob, ki so oglaševani kot izredno zdravi in so usmerili ljudi v to, da maščobe nadomestijo z ogljikovimi hidrati, direktno povečajo možnost za nastanek srčno žilnih bolezni.

slab in dober holesterol

Verjetno pa je najslabši del vsega tega, da se je večina zavedala, da diete z nizko vsebnostjo maščob praktično niso podprte s strani znanosti. Britanski fiziolog John Yudkin je že leta 1972 v knjigi  »Pure, White and Deadly: The Problem of Sugar« opozarjal, da je uživanje sladkorja nevarno za zdravje.

Posledice

Kaj se je zgodilo, od kar so bile uveljavljene nove smernice »zdrave prehrane«? Hospitalizacije za srčne odpovedi so narastle in bolezni srca so postale in so še vedno vodilni vzrok smrti na svetu. Dejstvo je, da so ljudje takoj po sprejetju novih smernic začeli pridobivati na telesni teži.

slab in dober holesterol

 

slab in dober holesterol

 

slab in dober holesterol

 

Sedaj razumemo, da:

  1. Poznavanje vsebnosti holesterola v krvi ni pomembno.
  2. Poznavanje našega »dobrega« in »slabega« holesterola v krvi ni pomembno, ker imamo lahko slabe delce HDL in dobre delce LDL; slaba verzija teh delcev je povzročena z veliko kompleksnimi faktorji, ne pa zaužito maščobo.
  3. Srčno žilne bolezni so predvsem posledica poškodbe arterijskih sten zaradi povzročenega vnetja, povišanih trigliceridov v krvi, visokega krvnega pritiska, povišanega sladkorja v krvi in inzulina ter povišanega stresa.
  4. Za manjše tveganje srčno žilnih bolezni se izogibajte sladkorju in rafiniranim ogljikovim hidratom.

Smernice »zdrave prehrane« spodbujajo prekomerno uporabo rastlinskih olj in procesiranih ogljikovih hidratov, ki povzročajo vnetje in povišan krvni sladkor. Še slabše kot to pa je, da vam zdravniki za povišan holesterol v krvi predpišejo zdravila imenovana Statin za znižanje holesterola, katerih slabi učinki so dokaz, kako pomemben je holesterol za zdravo življenje.

Milijon dolarjev vreden strup

Nevroznanstvenik Daniel Levitin pojasni, da je NNT(number needed to treat) število ljudi, ki mora vzeti zdravilo, preden zdravilo pomaga eni osebi. Kakšna nora statistika je to? Število NNT bi moralo bit 1. Torej, da zdravilo pomaga prav vsakemu. Zdravnik mi že nebi predpisal nečesa, kar mi ne bo pomagalo. Kolikšna mislite da je vrednost NNT za največkrat predpisano zdravilo Statin? Koliko ljudi mora vzeti zdravilo, preden zdravilo pomaga eni osebi? 300! Tristo ljudi mora jemati zdravilo, da prepreči en srčni napad ali možgansko kap. Pri 5 % ljudi pa so se pojavili kar grozljivi stranski učinki. Bolečine v mišicah in sklepih, želodčne težave. Torej na 300 ljudi enemu zdravilo pomaga, petnajstim pa povzroči neprijetne stranske učinke. Torej imaš petnajstkrat večje možnosti, da ti zdravilo škoduje kot pomaga.

Holesterol je izredno pomemben pri sintezi spolnih hormonov, kot sta testosteron in estrogen. Ni holesterola, ni testosterona. Kateri izdelek mislite, da je drugi najbolj prodajan izdelek podjetja Pfizer, takoj za Lipitorjem (Statin). Viagara. Ni testosterona, ni erekcije. Samo povem.

holesterol, statini in viagra

Na tem mestu najbrž razmišljate: »To je grozna situacija, zakaj niso bile prehranske smernice spremenjene?«  Zelo verjetno je, da medicinska industrija pač ne bo priznala svoje napake. Vodilni strokovnjak na področju maščob, David Sullivan, je priznal (najbrž po nesreči), da bi priznanje napake vodilo do tega, da bi veliko ljudi pristalo na cesti. Na vprašanje, ali bi lahko ljudem dali nasvete glede zdrave prehrane, kljub temu, da nimamo zadostnih znanstvenih dokazov, da bi te nasvete podprli, je odgovoril: »Ljudem dajemo nasvete glede zdrave prehrane zato, ker drugega ljudem nimamo za ponuditi.«

Na kaj moramo biti res pozorni?

Na tem mestu vam povem eno preprosto pravilo pri izbiri hrane, ki jo boste pojedli. Preden hrano kupite in pojeste, samo razmislite, kaj za hudiča so z njo počeli, preden je prišla na polico v vašem nakupovalnem centru. Na primer, kokini listi so v svojem naravnem stanju povsem neškodljivi. Kmetje v Andih so jih žvečili več sto let, za majhen prirast energije tekom dneva. Če pa kokine liste procesirate in iz njih pridobite kokain, je to nekaj povsem drugega. Če bi zaužili veliko sladkorne pese, najbrž ne bi bilo nobenega problema saj bi zraven zaužili še ogromno vlaknin. Če pa peso prekuhaš v vodi, iz nje iztisneš sirup, ga opereš z kalcijevim hidroksidom, ga procesiraš in refiniraš v šestih različnih kotlih. Najbrž tisti bel prašek ni najboljša izbira zate. To idejo lahko prenesete na vse procesirane izdelke, od sira in mesa pa do toasta.

To velja tudi za maščobe. Če bi se krava Lojzka le pasla in jedla travo, bi bilo njeno maslo veliko boljše kot maslo krave Micke, ki je na dozah rastnega hormona in na krmi zasnovani tako, da pospešuje rast. Kanolino olje zahteva dolgotrajen industrijski proces,  da ga lahko pridobimo. Lahko pa dobite zadostno količino maščob iz neprocesiranih oreščkov.

Nočem vam prodati nobenega načina prehranjevanja ali načina, kako si uredite makro hranila. Malo ogljikovih hidratov in veliko maščob, malo maščob in veliko ogljikovih hidratov. Le želim vam povedati, da sladkor in predelano sranje, ki ju tako močno tržijo, ne smejo nadomestiti nepredelane hrane, ki smo jo jedli stoletja. Počasi se moramo izkopati iz te luknje vprašljivega oglaševanja, napačnih smernic in slabih zdravniških nasvetov, preden izberemo, kaj bomo jedli.