Kultiviranje HEROJSKE moškosti I. del:

Moškost je v krizi, koga kriviti?

Moškost je v krizi!

"Težki časi ustvarijo močne moške. Močni moški ustvarjajo dobre čase. Lepi časi ustvarjajo šibke moške. In šibki moški ustvarjajo težke čase."

Michael Hopf
Play Video

Živjo.

Moje ime je Matjaž in sem avtor, bloger vloger in trener ali coach. Pozdravljeni v spletni seriji Kultiviranje herojske moškosti. Zelo epski naslov, vem. Kot, da bi poizkušal nekoliko preveč truditi pritegnit vašo pozornost. V bistvu se prvič v življenju snemam, ko govorim oziroma bom govoril blazno modre stvari. In snemanje mi samo po sebi ne predstavlja nobenega izziva. Poslušanje samega sebe, povsem druga zgodba. Po navadi zdržim cca 30 s potem pa bi se najraje zakopal pod 1 meter zemlje in tam ostal. Poleg tega sem v sceno za sabo postavil še kup knjig, od katerih sem v celoti prebral najbrž dve, zato, da vsi vidite kako blazno pameten sem, na drugo stran pa sem postavil pokal z vsemi kolajnami, da vsi vidite, kako blazno uspešen sem.

In danes smo tukaj, da govorimo o tem, kako je biti drzen in pogumen. In naj takoj na tem mestu izpostavim. Kot avtor, bloger oziroma vloger sem v spodnjem delu spektruma poguma. Okej? Razumem, da so pogumni ljudje vojaki, zdravniki, policaji, gasilci, ljudje, ki se borijo z neozdravljivimi boleznimi ali rakom. Avtorji in blogerji smo tukaj spodaj nekje, okej? Nekje, na sredini dobimo Damjana Murka. In popolnoma se zavedam kje sem na spektru poguma, ne govorim, da sem ta neverjetno pogumna oseba. Hudiča, že za to, da se posnamem in objavim ta video sem rabil 1 leto, da sem zbral pogum in 30 popravljenih scenarijev in 15 snemanj, da je bilo vsaj približno ok. Živčna razvalina.

Preden začnemo z glavno vsebino tega videa pa bi rad še govoril o temu premiku v naši kulturi, natančneje o dveh precej kontrastnih stvareh. O politični korektnosti in »fake« prijaznosti in kako to vpliva na nas.

Politična korektnost in "fake" prijaznost

Kako sploh si lahko drzen in pogumen v politično korektnem svetu? Časi so se spremenili in postali smo ekstra občutljivi. Ali to občutite? Ja? Ne da smo postali ekstra občutljivi, postali smo še ekstra upravičeni do svojih občutkov. Če nekaj čutimo, je pomembno da to ve ves svet. Zakaj se je to zgodilo? Imate doma že otroke? Če jih nimate, pa tudi bodite pozorni na to kaj sledi. Naši starši so nekoliko zajebal pri enem pomembnem delu vzgoje. Vem, da še nimam otrok in lahko, da bom svoj naraščaj še bolj spektakularno zajebal, ampak do takrat se pa lahko delam pametnega. Ko so naši starši odraščali, so v šoli velikokrat zašli v težave. Velikokrat. Prišli so domov in povedali svojim staršem: »Mami, ati učiteljica me ne mara.« In starša sta rekla: »Kaj si spet naredil in kaj potem, če te ne mara?«  V življenju te vsi pač ne morejo imeti radi. Sprijazni se s tem. Če te pa imajo, potem delaš nekaj res hudo narobe. *kašelj* copata *kašelj*.  Ko sem sam odraščal in otroci, ki odraščajo sedaj, pridejo domov in rečejo: »Učiteljica me ne mara.« in kot straši rečete: »Okej, okej kje so tete, strici, stari starši in prababice, gremo skupaj v šolo in poskrbimo, da bodo učitelja odpustili. Ker moj otrok je idealen in poseben in si zasluži, da se ga tako obravnava. Vsi imajo radi mojega otroka.«. In v možgane svojega otroka vcepite, da se svet podreja njim in se odzove na vse njihove kaprice. Potem, pa odrastemo in ugotovimo, da se svet ne podreja nam in se ne odzove na vse naše kaprice. Ouuu šiiit.

In tukaj sem in skušam izpostaviti nekaj izredno kompleksnega in resnega, včasih se želim še nekoliko pošaliti in slej kot prej se dobi nekdo, ki reče, da mu to kar pišem in govorim ni všeč. Zakaj? Po navadi je odgovor le zato, brez kakršnih koli objektivnih argumentov. In to sedaj počnemo. Namesto, da bi sami kaj storili, pogledali na stvari še iz druge perspektive, se zakopljemo v jarek na svojem polu, se pritožujemo in ne pomagamo najti skupne rešitve. Ker mislimo, da je že samo pritoževanje in podajanje svojega edinstvenega mnenja dovolj. Velikokrat se izogibamo številnim tematikam in o njih sploh ne smemo govoriti, kaj šele, da bi se občasno pošalili, ker so tabu teme, kot na primer agresivnost, nasilje, moč, seksizem, moškost. Ne smemo narediti nikakršne vsebine na to tematiko, to je prepovedano. Dokler HBO ne izda serije Igre prestolov, kjer vse to vržejo lonec in skuhajo vrhunsko mineštro in jo povrh začinijo še s posilstvom in incestom. Vrhusnko, do fakin zadnje sezone. Nikoli jim ne bo odpuščeno, za skropucalo v 8. sezoni. Niso mogli počakat Georga, da spiše do konca, kar je imel za spisat. 8 sezon govorjenja o zgoraj napisanih tematikah, potem pa spet prepoved in cenzura. Bomo videli, kako politično korektna FB in IG sprejemata te moje vsebine. In žal živimo v okolju, kjer želijo biti ljudje precej kritični o tem kaj rečeš in napišeš in kako si lahko pogumen in drzen v takem okolju? Izbereš si temo, o kateri govori redkokdo, ker po domače povedano rabiš jajca in sprejmeš, da boš najbrž kritiziran iz več strani.

Na drugem ekstremu politične korektnosti pa najdemo »fake« prijaznostjo. Vsi se en drugemu v obraz smejimo, vsi smo en drugega pretirano prijazni, potem pa po nekih kanalih izvemo, kako zelo gremo nekomu na kurac. A ne bi bilo lepo, da bi ti ta oseba v obraz povedala da te ne mara. Tako, bi lahko takoj ločili volka od ovac, sedaj pa vidimo le en kup volkov v ovčji preobleki. Saj sam sem na žalost isti. Blesava kapitalistična novodobna vzgoja.

In zato bo vsebina prišla globoko iz mene, ne bo cenzurirana in nekaterim bodo ob tem cingljala jajca, drugim bom šel še nekoliko bolj na živce. Vsebina ne bo pretirano razumska in ne bo izhajala iz mojih zakompleksanih možganov, ne bo govorila o svetu, ki ga želiš imeti oziroma ga videti, temveč bo, ne vem kako naj to bolje povem,  izhajala iz mojih organov in bo govorila o tem kakšen svet resnično je in kakšni so problemi s katerimi se srečujemo moški v 21. stoletju. Svojega instinkta enostavno ne smeš zanikati.

Želim, da ta serija postane ekspriment avtentičnosti. Kako priti do tega, da se 24 ur na dan počutiš, da si to resnično ti. »Mi daš en piškot? Ne. Zakaj pa ne? Ma neki mi imaš čuden fris. Ne maram tvojega frisa.« Vsi želimo to reči, pa ne rečemo. In ko vidimo nekoga, da to reče, proti temu gravitiramo. 100% avtentična brutalna iskrenost. V filmu Interstellar robot TARS sicer reče, da 100% iskrenost s čustvenimi bitij, kot so ljudje ni ravno najboljša izbira, zato raje spremeni nastavitev na 90%, kar se mi zdi nekoliko bolj zdravo in najbrž si zaradi tega tudi podaljšamo življenje za vsaj 30 let. 

Aspekt telesne in umske moči

Zato se osredotočam na dva izredno pomembna področja, ki pa sta v današnjem času večinoma spregledana. Večina se ukvarja s tehnikami, kako se obnašati oziroma izgledati bolj moško, redko kdo pa se osredotoča na aspekt telesne in umske moči oziroma življenjske filozofije. Problema krize moškosti se bomo lotili celostno. Povezali bomo telo in um in raziskali glavne vzroke in razloge, zakaj je do tega sploh prišlo ter poiskali rešitve.

Delujem v prostoru, kjer je prevladujoča filozofija življenja “biti pozitiven.” Mislite pozitivno, ravnajte pozitivno in, kar je najpomembneje, pozabite na vso tisto negativnost v svojem življenju. V iskanju odgovorov na bolj filozofska in življenjska vprašanja ter prebiranju številnih knjig, sem ugotovil, da se večina moderne literature osredotoča le na pozitiven pol, medtem ko popolnoma ignorira negativnega. Kontrast, polarnost, dualnost je nujno potrebna za zdrav, močan in odporen um. Z drugimi besedami ravnovesje je izrednega pomena za razvoj močnega karakterja. In pretirano osredotočanje le na pozitiven aspekt se mi zdi precej nevarna stvar.

Tradicionalna moškost in "pusifikacija"

V tej seriji bomo pogledali dva pola moškosti. Tradicionalno definicijo moškosti, ki postaja vedno bolj zastarela in moški zaradi tega plačujemo hudo ceno ter, kako naj to povem lepo in delikatno, ah jebeš, če ste preveč občutljivi bolje, da že sedaj prenehate z gledanjem teh vsebin, »pusifikacijo« ali »sindrom prijaznega fanta« v 21. stoletju. Kako se moški danes borijo, ker gredo  vloge moškosti skozi čudno prehodno obdobje, kako se politizira to vprašanje in zakaj tako politična levica kot desnica to temo povsem narobe razumeta. V zaključku bomo povedali, kako najti in vzdrževati to delikatno ravnovesje med tradicionalno moškostjo in »pusifikacijo« moškosti v 21. stoletju ter izkoristiti najboljše iz obeh svetov. Biti zajeban in hkrati izredno dober po srcu. Danes bolj kot kdaj koli prej svet potrebuje prave moške. Moški, ki na uravnotežen in močan način združuje moško in žensko energijo. Moški, ki je pogumen in celo sposoben agresije in nasilja, vendar kaljen s hrabrostjo in sočutjem.

In danes smo tu, da vam povem zgodbo. Zgodba o doseganju zrelosti, zgodbo, ki bo zelo dolga. Kako dolga nimam pojma? To bo zgodba, v kateri se bo najbrž našlo veliko število fantov v svojih 20 in morda tudi 30 letih. Vsak ponedeljek bo izšla nova epizoda in ko zaključimo upam, da najdete odgovore na številna vprašanja. Govoril bom o stvareh, ki jih že dolgo čutim vendar jih nikakor nisem znal ubesediti. Govoril bom o pomembnosti gibanja, ne v smislu hujšanja in pridobivanja mišic, temveč v smislu, kakšen vpliv ima trening na razvoj našega karakterja, našega uma in naše miselnosti. Raziskovali bomo moški telesni in umski razvoj.

Kultiviranje herojske moškosti

»Težki časi ustvarijo močne moške. Močni moški ustvarjajo dobre čase. Lepi časi ustvarjajo šibke moške. In šibki moški ustvarjajo težke čase.«

Michael Hopf

In zato smo danes tukaj. Moški smo postali šibki. Šibki smo telesno, še bolj pa smo šibki psihološko. In to je nek standard današnje družbe? Veliko bomo govorili o tem, zakaj je telesna moč tako zelo pomembna. Telesna moč, ne napumpani bicepsi z 3% maščobe in trapezi Toma Hardyja, čeprav so res epski. Zakaj velik porast tesnobe, depresije, nezadovoljstva s sami sabo in drugimi.

Večina se problema moškosti loti le z ene perspektive. Po navadi so to tehnike, ki pa ne rešijo globljih vzrokov. Strup današnjega sveta je v tem, da iščemo rešitve za probleme, ki bi se jim lahko že v štartu izognili. Večina ponudbe, ki jo dobimo na današnjem trgu v zvezi s treningom, boljšim počutjem, življenjem brez bolečin in drugih stvari, je orientirana v reševanje in odpravljanje simptomov, problemov, ki so nastali zaradi tega, ker v osnovi ne skrbimo za svoje telo in um. Če shujšaš 10kg še vedno ne boš odpravil primarnega vzroka in se generalno v svoji koži ne boš počutil veliko bolje. Življenje je bolečina in če kdorkoli trdi drugače, vam nekaj prodaja.

»Se počutiš nesamozavestnega ker si suh. Na program in pridobi 37kg mišic v 1 mesecu.«

»Si debel in bi rad shujšal in bil srečen? Tu imaš jedilnik s 100kcal na dan v obliki dodatkov, ki stanejo 1000€ mesečno. Poleg tega pa zraven dobiš še kupon za 15 minutno predavanje, kako biti srečen.«

Če citiram Davida Fosterja Wallacea:

»Če častiš denar in materialne stvari, če tam najdeš resničen smisel življenja, potem nikoli ne boš imel dovolj. Če častiš svoje telo, svojo lepoto in spolno slo, potem se boš vedno počutil grd. Če častiš moč, potem se boš vedno počutil šibkega in prestrašenega. Če častiš svoj intelekt, da si viden kot pameten, potem se boš vedno počutil neumnega. Prevaranta, ki ga bodo zdaj zdaj odkrili.”

Že dolgo časa borbam, ker točno vem kaj bi moral narediti, da prodam številne programe in druge stvari s pomočjo čustvene manipulacije v marketingu vendar tega enostavno ne želim storiti. Bil sem star 19 let in imel 63kg. Sedaj sem star 29let in imam 85kg. Sem zaradi tega bolj srečen? Se počutim bolj moškega? Načeloma ne zaradi številk. Bolj srečnega in bolj moškega se počutim zaradi potovanja teh zadnjih 10 let. Zaradi številnih vzponov in padcev, strtih src, soočanja s težavami in iskanju poguma. Zaradi vseh telesnih naporov, ki sem jih usmeril vase. Zaradi nešteto prebranih knjig, napisanih člankov in blogov.

Noben program ni poskrbel zato, da bi se počutil srečnejši ali boljši moški. Treningi so mi omogočili odpreti moje misli in željo po tem, da se izboljšam. Celotna pot je poskrbela za moje boljše počutje. Predvsem porazi in neuspehi so poskrbeli za to. Zmage niti ne.

Glede na raziskave sociologov, se moški v današnjem svetu soočamo s krizo identitete, kjer se borimo s profesionalnimi in osebnimi zahtevami, ki so nam v družbi položene na ramena. Spremembe v tradicionalnih vlogah vodijo v tako imenovano »krizo moškosti«, ki je za seboj potegnila alarmne številke tesnobe, depresije in samomorov med moško populacijo.

Če bi šli na ulico in vprašali moške glede njihove moči, bi večina moških odgovorila, če smo nori, ker sprašujemo taka vprašanja. »Moč, jaz, se hecate?« Torej, zakaj je prišlo do te prekinjene povezave med resničnim svetom moške moči, ki še vedno obstaja kljub resničnemu napredku in izkušnjami individualnega moškega?

Da odgovorim na to vprašanje v zvezi z moškostjo v 21. stoletju sem se podal raziskovati to temo, v iskanju odgovorov na številna vprašanja in vsa ta vprašanja lahko razdelimo na 3 dele, ki pa jih bomo za lažje razumevanje povezali s filmi in serijami kot so BATMAN, NARCOS, PEAKY BLINDERS in drugi.

Še vedno je ogromno poti, da imamo moški moč, so nam pa te poti velikokrat nevidne. Mislim pa, da je nekaj še bolj zanimivega in to je paradoks moške moči. Načini na katere smo definirali moško moč, načini na katere vzgajamo ali ne vzgajamo fante, da postanejo moški in te načini pridejo s točno določenimi pričakovanji, pričakovanji, ki pa so popolnoma nerealna in jih tudi v sanjah ne moremo doseči.

Naj bi bili močni, imeli vse pod kontrolo, zaslužiti veliko denarja, poskrbeti za kruh, bili mišičasti kot Marvelovi super junaki, imeli žile na bicepsu, naj ne bi pokazali čustev, naj ne bi imeli čustev. In fante kaznujemo, če pokažejo te občutke, ta čustva. Fant pade na tla in joče, mi pa ga poberemo s tal in mu rečemo: »Veliki fantje ne jočejo, ne bodi dojenček.« Zato potolčemo fante in moške, ker ne dosežejo teh nemogočih pričakovanj, standardov in stereotipov moškosti. In kot individualni moški predvidevamo, da to moški je.

In tu pride do notranjega dialoga dvoma vase o doseganju standardov moškosti. In to na koncu pripelje do tega, da se moški počutijo razcepljene. In ne mislim samo metaforično. Moški umrejo prej kot ženske, ker ne prosimo za pomoč, ne poiščemo pomoči, ne gremo k zdravnikom, ne poiščemo čustvene podpore. Moški smo pogosteje odvisni od drog in alkohola, več možnosti imamo, da končamo v zaporu ali naredimo samomor.

Vse te stvari so rezultat družbe dominirane s strani moških. To je čuden paradoks. Si lahko zamislite, da ustvarite svoj svet, v katerem ima vaša polovica vrste več kontrole, več moči, vodi socialne institucije in religije, vodi ekonomijo, in jo postavi na način, da kljub temu umre mlajša. Poleg tega pa ima številne osebne poraze.

Dobili so se seveda moški, ki za nastalo situacijo krivijo ženske in celo svoje matere, za izzive s katerimi se moški dandanes srečujemo. Nekateri moški trdijo, da je nihalo pretirano zanihalo le v eno stran in da so moški resnične žrtve. In temu ne nasedam. Bilo bi izredno enostavno vendar najlažje se je postaviti v vlogo žrtve in objokovati svoj obstoj ter kriviti vse druge. Najlažje je kriviti ženske in naše matere za situacijo v kateri smo se moški znašli. In če je na nekoga izredno lahko pokazati s prstom, potem ta nekdo najbrž ni krivec za to. Nikoli ne pozabite, da če s prstom kažete na nekoga, trije vaši lastni prsti kažejo nazaj v vas. Ženske niso krive za izzive s katerimi se moški srečujemo v današnjem času. Vzgojeni smo bili v skladu z določenimi pričakovanji in obljubami. Če naredimo vse te stvari, če potrpimo še malo, le bodi moški in nagrajen boš. Nagrajen boš z odločno službo, dekleti, neomejenim seksom in družbenimi priznanji, kako si kul ker si pravi moški. A svet tako ne deluje. Svet tako ne deluje in pika. Predvsem pa ne deluje tako dandanes. Svet se je spremenil. In moški ne moremo enostavno predpostavljati, da bo vse nam podrejeno. Imeli smo 8 – 10 000 let star pritrdilni akcijski program, za moške. In tako je vedno bilo. Moškim ni bilo potrebno tekmovati z drugo polovico vrste za službo, za položaje moči in vpliva. In kar naenkrat so nam potegnili preprogo izpod nog. In zato ne smemo kriviti žensk. Pogledati moramo sebe in širšo družbo, ki je ustvarila to zmešnjavo. In prav s tem se bomo ukvarjali v naši SPLETNI SERIJI KULTIVIRANJE HEROJSKE MOŠKOSTI.

Drugi deli serije

Naroči se na spletno serijo in postani boljši moški, partner in oče.

Cilj projekta je izpostaviti slabosti tako tradicionalne moškosti kot novodobne feminizirane moškosti ter poiskati tretjo, boljšo in modernejšo alternativo. Da bomo zdajšnje generacije fantov in moških bili boljši partnerji, očetje in vzorniki svojim sinovom in hčerkam.