Kultiviranje HEROJSKE moškosti VIII. del:

Kaj za hudiča je danes narobe z moškostjo?

Tradicionalna moškost in feminizirana moškost

»Lahko bi trdili, da je treba danes spodbuditi večjo spodbudo za krepitev ene strani moških vrlin - dostojanstva, odgovornosti, samokontrole in samozavesti - in hkrati zavirati druge, kot so mačizmo, nasilje in prizadevanje za prevlado.«

Steven Pinker
Play Video

Tradicionalne definicije moškosti postajajo vedno bolj zastarele in moški za to plačujejo hudo ceno. Živimo v vse bolj polariziranem svetu. V istem dihu obsojamo moške in moške tradicionalne vrline ter jih označujemo kot toksične in škodljive za družbo, hkrati pa uživamo in hrepenimo po tradicionalnem prikazu moškosti. Navdušeni smo nad klasičnim moškim arhetipom, ki ga širijo naše najljubše filme, knjige in TV-oddaje (pomislite na Jona Snowa, Dona Draperja, Hanka Moodyja in Captaina America). Podzavestno si marsikdo želi povratka tradicionalne moškosti.

Srčni utrip nam naraste in izredno dobro se počutimo ob brutalnem »knockoutu« na UFC tekmi in ko vidimo zmagovalca, ki s krvavimi dlanmi sega proti vrhu dvorane si ne moremo pomagati, da ne fantaziramo, kako bi mi bili radi na njegovem mestu. Okus krvi v naših ustih, oglušujoč hrup publike in notranja samozavest, da smo se spoprijeti s konflikti. Moderni gladiatorji. Vendar to fantaziranje bore malo spremeni, kako se počutimo in prikažemo v resničnem življenju.

Kljub naši želji, da bi se kot moški počutili močne, uresničene in pogumne, naše želje v večini primerov ostanejo neizpolnjene. Nismo junaki našega življenja, nismo junaki našega potovanja, zato narašča naš občutek emaskulacije, feminizacije, »pusifikacije«, ko gledamo druge junake v filmih, serijah, video igrah in športu.

In razlog za »pusifikacijo« je preprost. Moški smo se danes popolnoma izgubili. Časi se spreminjajo in moderni moški se nismo prilagodili spreminjajočim se časom. Feminizem je poskrbel za enakost med spoloma in moški se soočamo z neizogibnim občutkom zastarelosti. Ženske pogosteje diplomirajo in magistrirajo, prigarajo si visoko plačano kariero. Brez moškega si brez težav zagotovijo preživetje in ustanavljajo svoja podjetja. Ana Lukner (ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdice in izvršna direktorica ABC pospeševalnika v silicijevi dolini), Urša Šefman Sojer (kreativna vodja in solastnica ljubljanske verige slaščičarn in kavarn Zvezda), Danica Purg (direktorica in dekanka poslovne šole Bled ter predsednica mednarodnega združenja za razvoj menedžmenta) in Sandra Penger (redna profesorica za podrocje managementa in organizacije na Katedri za management in organizacijo, Ekonomski Fakulteti v Ljubljani) so le ene izmed številnih uspešnih žensk.

Ti podvigi, nepredstavljivi še pred desetletji, so res res dobre stvari. In to nikakor ni poziv k vrnitvi v “dobre stare čase” preteklosti, kjer je bil edini namen ženskem da je pridna gospodinja. To je le preprosto opažanje in priznanje, da je naraščajoča enakost med spoloma in med priložnostmi, ki jih dobita, ustvarila nepredvidene in v veliki meri nerazrešene težave sodobnih moških.

Kaj pa, če obstaja tretja možnost? *Ding – ding. No shit Sherclock* Nova vrsta moškosti, ki združuje najboljše dele tradicionalne moškosti ali moške energije in »pusifikacije« ali ženske energije. Vrsta moškosti, ki nam moškim omogoča, da si povrnemo svojo moč. Ne na način, da uveljavljamo svojo superiornost nad ženskami, temveč na način, da skupaj z ženskami sodelujemo pri ustvarjanju boljše prihodnosti sodobnega sveta. Ne »win-lose« situacija, ne »lose-lose« situacije, temveč »win-win« situacija.

Verjamem, da je ta vrsta moškosti možna in da je prekleto izjemna ter redka. Težko je najti to ravnovesje med moško in žensko energijo. Moški, ki je pogumen in celo sposoben agresije in nasilja, vendar kaljen s hrabrostjo in sočutjem. In od tukaj naprej bomo začeli z grajenjem tega ravnovesja. Na glavo bomo postavili praktično vse kar ste se naučili do sedaj. Zakaj je danes pristna avtentična moškost pomembna bolj kot kadarkoli do sedaj in zakaj jo morate doseči, da boste lahko živeli svoje najboljše življenje.

Napad na tradicionalno moškost? Ameriško psihološko združenje pravi, da je tradicionalna moškost patološka

Nedavno poročilo Ameriškega psihološkega združenja pravi, da so fantje in moški, ki izkazujejo tradicionalno moško vedenje, v večji nevarnosti sebi in drugim. Predlagajo, da so lahko krive »prakse socializacije, ki učijo fante že od malih nog, da so samostojni, močni in da čim manj zmanjšajo in sami obvladajo svoje težave«. Naša kultura je postajala bolj prezirljiva do skupnih inherentnih moških lastnosti. Pa poglejmo poročilo, da ne bomo jemali stvari iz konteksta.

Po mnenju Ryona McDermotta, psihologa, ki je pomagal APA oblikovati nove standarde, so te smernice in razumevanje vprašanj, s katerimi se soočajo moški, prišli v pravem trenutku. Čeprav se ljudje obeh spolov soočajo s številnimi ovirami se moški borijo, pravi McDermott. Recesija je moške prizadela močneje kot ženske. Moški imajo večje možnosti, da ne bodo končali fakultete, moški imajo večjo verjetnost, da bodo naredili samomor kot ženske. Da bi moškim pomagali, kot trdijo smernice, morajo psihologi razumeti, kaj povzroča njihova življenja nevzdržna. Za veliko moških bi to lahko bila groba kulturna pričakovanja, ki so povezana s standardi tradicionalne moškosti.

Smernice trdijo, da socializacija moških, ki se držijo sestavnih delov »tradicionalne moškosti«, kot so čustveni stoicizem, skrivanje ranljivosti, samozavest in tekmovalnost, vodi do nesorazmerja moških, ki so vpleteni v agresijo in nasilje kot sredstvi za reševanje medosebnih konfliktov, zlorabe snovi, zapora in zgodnje smrtnosti.

Predpostavka, na kateri temeljijo smernice, je povzeta v opisnem eseju na spletnem mestu APA. »Tradicionalna moškost – zaznamovana s stoicizmom, tekmovalnostjo, prevlado in agresijo – je na splošno škodljiva.« Kot trdi APA, vztrajna zavezanost številnih fantov in moških normam tradicionalne moškosti pomaga razložiti zakaj.

Moški v ZDA storijo 90 odstotkov umorov in predstavljajo 77 odstotkov žrtev umorov. Demografska skupina je najbolj ogrožena zaradi nasilnega kriminala. 3,5-krat bolj verjetno je, da bodo moški umrli zaradi samomora, kot ženske, njihova življenjska doba pa je za 4,9 leta krajša od žensk. Dečki imajo veliko večjo verjetnost, da bodo zboleli za hiperaktivnostjo s pomanjkanjem pozornosti kot deklice, zato se v šoli srečujejo s strožjimi kaznimi.

Številna priporočila v smernicah imajo široko podporo – na primer spodbujanje večje očetove vključenosti v otrokovo odraščanje in razvoj boljših pristopov za zmanjšanje nasilja – in ta priporočila niso sporna. Vendar drugi odlomki odstopajo od različnih moških lastnosti, saj spol ni socialni konstrukt, temveč je podprt z biološkimi razlikami med spoloma.

Razumevanje družbeno konstruirane narave moškosti in kako vpliva na fante in moške, v skladu s smernicami igra pomembno kulturno kompetenco. Psihologi bi si morali prizadevati, da bi priznali, da se moškost gradi na podlagi družbenih, kulturnih in kontekstualnih norm. Smernice opredeljujejo »tradicionalno moško ideologijo« kot:

»Posebno konstelacijo standardov, ki so se držali nad velikimi segmenti prebivalstva, vključno z: anti-ženskostjo, dosežki, odpravo pojava šibkosti, pustolovstvo, tveganje in nasilje.«

Ameriško psihološko združenje

Poročilo navaja, da moški skupaj dosegajo večje socialno in ekonomsko moč, kot dekleta in ženske v patriarhalni družbi. Glede na smernice je to za moške škodljivo, ker:

»Moški, ki izkoriščajo svojo socialno moč, so prav tako omejeni s politikami in praksami na ravni sistema ter psihološkimi viri na nivoju posameznika, ki so potrebni za ohranjanje moških privilegijev. Tako moški privilegij pogosto povzroči stroške v obliki spoštovanja seksističnih ideologij, namenjenih ohranjanju moške moči, ki tudi omejujejo moško sposobnost prilagajanja.«

Ameriško psihološko združenje

V članku »Grown Men Are the Solution, Not the Problem«, je David French, eden najbolj odkritih kritikov smernic, zapisal:

»Smo sredi intenzivne kulturne vojne, osredotočene na moške. Medtem ko preučujemo kulturo, ki poskuša uveljaviti norme, sovražne tradicionalni moškosti, moški cvetijo? In če se moški bolj borimo, bolj kot se oddaljujemo od teh tradicionalnih norm, je odgovor, da še naprej zanikamo in zatiramo fantovsko bistveno naravo? Ne. Fantje zaostajajo v šoli ne zato, ker šole učenje prepuščajo tveganju in pustolovščini, temveč pogosto zato, ker neusmiljeno zatirajo fante in včasih kaznujejo bistveno naravo dečkov, od začetnega zvonca do konca dneva. Sinovom ne naredimo nobene usluge s tem, ko jim rečemo, da jim ni treba odgovoriti na tisti glas v njih, ki jim sporoča, naj so močni, pogumni in da naj vodijo. Ne delamo jim nobenih uslug, ko jim pustimo, da se opustijo prizadevanje, da bi postali odrasel moški, ko postane ta težava težka. Da, ne delamo jim uslug, ko nismo občutljivi za tiste fante, ki niso v skladu s tradicionalno moškostjo, toda ko gre za krizo, ki prizadene naše mlade moške, tradicionalna moškost ni problem, lahko je del rešitve.«

David French

Z bolj akademskega vidika je Steven Pinker, profesor psihologije na Harvardu odgovoril s podrobno kritiko APA smernic. Smernice vsebujejo dve dogmi. Eno je doktrina »nepopisanega lista«, ki zavrača biološke in genetske dejavnike, je zapisal Pinker in dodal:

»Beseda "testosteron" ni navedena v poročilu, možnost, da se osebnosti moških in žensk zaradi bioloških razlogov razlikujejo je nedvoumno in nepredstavljivo.«

Steven Pinker

Druga dogma, kot trdi Pinker je:

»Da je zatiranje čustev slabo in izražanje le-teh je dobro - ljudska teorija s koreninami romantike, freudovske psihoanalize in Hollywooda, vendar je v nasprotju z veliko literature, ki kaže, da so ljudje z večjo samokontrolo, zlasti tisti, ki potlačijo jezo namesto, da jo izražajo, vodijo bolj zdravo življenje, dobivajo boljše ocene, imajo manj motenj hranjenja, pijejo manj, imajo manj psihosomatskih bolečin in bolečin, so manj depresivni, tesnobni, fobični in paranoični, imajo višjo samopodobo, so bolj vestni, imajo boljši odnosi s svojimi družinami, bolj stabilna prijateljstva, manjša verjetnost, da bodo imeli spolni odnos, ki ga obžalujejo, manj verjetno si predstavljajo, da varajo v monogamnem odnosu.«

Steven Pinker

Po mnenju Pinkerja, APA smernice tega ne prepoznajo:

»Ogromna in večstoletna sprememba zahodne zgodovine, začenši od srednjega veka, je bil civilizacijski proces, v katerem se je ideal moškosti spremenil iz mačovske pripravljenosti za nasilno maščevanje v žalitev sposobnosti uveljavljanja samokontrole, dostojanstva, rezerviranosti in dolžnosti. To je kultura gentlemana, človeka dostojanstva in tihe moči moža. Romantična etika samo-izražanja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in beg pred inhibicijami sta to etiko oslabila.«

Steven Pinker

Pinker predlaga:

»Lahko bi trdili, da je treba danes spodbuditi večjo spodbudo za krepitev ene strani moških vrlin - dostojanstva, odgovornosti, samokontrole in samozavesti - in hkrati zavirati druge, kot so mačizmo, nasilje in prizadevanje za prevlado.«

Steven Pinker

Drugi deli serije

Naroči se na spletno serijo in postani boljši moški, partner in oče.

Cilj projekta je izpostaviti slabosti tako tradicionalne moškosti kot novodobne feminizirane moškosti ter poiskati tretjo, boljšo in modernejšo alternativo. Da bomo zdajšnje generacije fantov in moških bili boljši partnerji, očetje in vzorniki svojim sinovom in hčerkam.