Torej samopodoba je v resnici le naš lasten kazalnik trenutnega počutja v našem malem svetu. Je subjektivno merilo naše vrednosti, v primerjavi z drugimi. Ste opazili, da gre za popolnoma notranjo metriko samoevalvacije? To je le naša izmišljena ocena. Za nas ni objektivnega vrednotenja – vrednosti osebe ni mogoče objektivno izmeriti. Vse je izmišljeno. Vsi izberemo metrike, s katerimi lahko ugotovimo, kako se počutimo v svoji koži in nekatere od teh meritev so dobre in uporabne (recimo, kako pošteni in sočutni smo) in nekatere od teh meritev so res neumne (koliko celulita imam, kako lepi so naši čevlji). Poleg tega pa se naša »samopodoba« hitro spremeni glede na to v kakšnem okolju se znajdemo. Ko gremo prvič v fitnes in nimamo pojma, kako začeti in kaj početi je naša samopodoba v tem okolju nizka, ne glede na to, da smo lahko dobitnik Nobelove nagrade za fiziko. Zato je samopodoba res irelavantna.
To ne pomeni, da se ne bi smeli dobro počutiti v svoji lastni koži. Pomeni le to, da moramo dati prednost zdravim virom »samopodobe« (poštenost, iskrenost, sočutje, trud, trdo delo, disciplina) nad toksičnimi viri samopodobe (celulit, čevlji). To pomeni, da ko se počutite dobro v svojih koži točno veste, kakšno igro igra vaš um in tega ne jemljete preveč resno. Zato se na tem mestu poraja vprašanje. Kako najdemo in sprejmemo zdravo samopodobo, kako odkrijemo in sprejmemo zdrave metrike, s katerimi lahko merimo sebe? Kratek odgovor je ta, da te meritve živimo. Spremeniti moramo svoje vedenje. Seveda je to lažje reči, kot storiti, zato imam v nadaljevanju nekaj napotkov:
1. Sprejmi svojo »samopodobo« pa naj bo nizka, visoka, toksična ali zdrava
Kot sem že vsaj desetkrat povedal je koncept samopodobe sam po sebi precej zgrešen. Velikokrat se ujamemo v občutke kot so obup, žalost in nemoč, ki so povezani z našo nizko samopodobo. Toda občutki so po definiciji začasni in če sprejmemo, da se zaradi kakršnega koli razloga preprosto počutimo za en drek ima to paradoksalni učinek. Sprejmemo slab občutek, ne sprejmemo svoje nezadostnosti. Fokus umaknemo od minljivega občutka in ga ne okrepimo. To nam da prepotreben čas in prostor za delo na konstruktivni rešitvi. To ne pomeni, da se sprejmeš tak kot si. To pomeni, da sprejmeš, da se občasno, zaradi določenih stvari počutiš kot en drek, nato pa greš v akcijo, da nekaj spremeniš.
Če smo zanič pri spoznavanju novih ljudi in iskanju novih prijateljev, to sprejmemo kot svojo resničnost. V nečem sem resnično zanič. Ne poizkušajmo tega prikriti z nesmiselnimi trditvami, da je to okej, ker taki pač smo. Ne poizkušajmo tega prekomerno kompenzirati in kar naenkrat postati gospod ali gospa Kul, z vsemi ki jih srečamo ali se držati reka »Fake it until you make it.« To je toksično. Če vas moti da imate celulit, to dejstvo sprejmite, kot svojo resničnost. In potem naredite konkretne korake v tej smeri in naredite vse v svoji moči, da boste imele manj celulita in se boste dejansko boljše počutile. Smešno pa je, da se ne boste počutile boljše, ker boste imele manj celulita, ampak zaradi dejstva, da ste z veliko vloženega truda dosegle spremembo. Če greste na neko butasto terapijo, kjer vas mažejo s kremicami in na vas dajejo neke čudne elektrode, to ne bo spremenilo vašega počutja tudi, če boste kar naenkrat brez celulita, kar pa itak nikoli ne boste. Celulit ostaja in vas bo vedno malo motil. Jamranje in pritoževanje nad celulitom ter trditvami, da se sprejmi taka kot si pa ne pomagajo nikomur.
Ta osredotočenost na razvoj delovnih navad, veščin in discipline, ki jih potrebujete, da se znebite celulita bo poskrbela za vaše dobro počutje, ne pa osredotočanje na to, kako se je treba sprejeti točno tak kot si, neglede na to, da te določene stvari na sebi res motijo in se zaradi njih slabo počutiš.
2. Prakticiraj sočutje do sebe
Ljudje z »nizko samopodobo« so po navadi zelo samokritični. Vse kar se zgodi, pa naj bo to dobro ali slabo, jemljejo zelo osebno.
»Res sem neumen, da sem to rekel. Zakaj se ne znam zadržati?«
»Tokrat sem res zajebal, pizda sem nesposoben.«
»Požrl sem še eno banjico sladoleda. Imam samokontrolo dojenčka.«
Zato se mi na tem mestu pojavi vprašanje. Ko nekaj zajebe eden izmed naših prijateljev, z njimi ravnamo kot z vrečko pasjih drekov? Seveda da ne. Tolažimo jih, povemo jim da se lahko iz napake ogromno naučijo in da vsi delamo napake in zaradi tega ni slaba oseba, je samo človek. Torej zakaj to delamo sami sebi?
Ko se naslednjič najdemo v negativni spirali samo-uničevanja se za trenutek ustavimo in stopimo korak nazaj. Poizkusimo videti stvari iz perspektive našega najboljšega prijatelja, ki stoji ob nas. Vprašajmo se, ali je res vse tako slabo in zavedajmo se tega, da obstajajo stvari, ki jih preprosto ne moremo nadzirati. Ne obtožujmo sebe, temveč se osredotočimo na napako – dejanje samo. Brez problema se lahko vprašamo, zakaj smo naredili to neumno napako – dejanje, ne obtožujmo pa sebe z vprašanji kot so, zakaj sem tako neumen? V prvem primeru je fokus na napaki – dejanju, v drugem na vas.
3. Naj vam nezadostnosti in pomanjkljivosti predstavljajo udobje
Znak resnične samozavesti ni občutek, da nam nič ne manjka, temveč občutek udobja s tistim, kar nam manjka. Preberite to zelo natančno. Udobje s tistim, kar mi manjka oziroma s čimer sem nezadovoljen. To ne pomeni, da se sprejmemo taki kot smo. Nekdo z »zdravo samopodobo« ne verjame, da je pri vsem super ali celo najboljši. To je »strupena samopodoba«. Ljudem z »zdravo samopodobo je pravzaprav všeč dejstvo, da v nečem niso dobri ali da jih nekaj na njihovem telesu moti, saj se zavedajo, da jih to pripravi do tega, da nekaj spremenijo. Nekdo, ki ima »nizko samopodobo« se bo obtoževal, za svoje trenutno stanje ter si skopal luknjo, iz katere ne bo niti poizkusil splezati. Oseba s »toksično samopodobo« bo za svojo pomanjkljivost krivila drugo osebo ali pa svojega trenutnega stanja ne bo pripisala svojemu nezadostnemu trudu ter bo na okrog kričala »da se moramo sprejeti take, kot smo«. Skratka, odgovornost prenese na druge ali pa se znebi odgovornosti za svoje trenutno stanje in jo pripiše zunanjim okoliščinam, nad katerimi, po njihovem mnenju, nimajo kontrole. Oseba z »zdravo samopodobo« bo izzvala sama sebe in se zavedala, da je trenutno stanje odraz njihovega nezadostnega truda, da to stanje ne bo enostavno spremeniti, vendar se zavedajo, da ga lahko z resničnim trudom in disciplino spremenijo. Prevzamejo 100% odgovornost za trenutno stanje in svojo prihodnost.
Ena oseba se osredotoča na tisto, kar jim primanjkuje, druga oseba se osredotoči na tisto, kar moti vse druge. Nobena od teh oseb ne prevzame odgovornosti za svoje trenutno stanje. Tretja oseba sprejme svoje nezadostnosti, za njih prevzame odgovornost, začne na njih trdo delati in gre naprej brez večje drame. In to je vse kar »samopodoba« je. Razumevanje, kdaj je zdravo, da se počutimo dobro v svoji koži in kdaj je škodljivo ter destruktivno in razumevanje, kdaj je zdravo, da se počutite slabo v svoji koži ter kdaj je to škodljivo in destruktivno. Da sprejmemo slabe in negativne občutke o sebi in gremo v akcijo narediti spremembo, brez da se pretirano obremenjujemo s svojimi nezadostnostmi, ne pa da sebe sprejmemo točno take kot smo. In če se počutite slabo, se le zavedajte tega, da lahko nekaj naredite glede tega. Celotna epizoda ni namenjena temu, da vam pravim, da ste slaba oseba, le da ste bili naučeni in vzgojeni v napačno razmišljanje.