[SI DARILO KOT TVOJA MAMA, DRUGIČ BOM TATA]
Biti tata je skromno rečeno pestro. Povzdigne vse kar počneš, vsaka stvar, ki se mi je še prej zdela tako nesmiselna, dobi nek nov smisel. Odstrani ti ego in ti fokus preusmeri na njih. Biti tata je težko in hrati tako zelo lepo, da to da je težko itak nima veze. Ne spiš, časa zase skoraj nimaš več, včasih bi najraje kam pobegnil, a hkrati si želiš biti ves čas tam. Ko si tam, si včasih želiš, da bi bil drugje in ko si drugje, ko te ni tam, si tako želiš biti tam, ker jih tako globoko pogrešaš.
Navdaja me ponos in veselje, hvala Adamic Maja za vse kar mi nudiš. Ne glede na to, kam bi najini kaštroni radi šli v življenju, bova vedno stala tam ob njih, najbrž veliko stvari ne bova razumela, vendar bova dala vse od sebe, samo da se spomniva, da nama je mar.
Tukaj bom pripel še isto pismo svojim tamalim, kot sem ga napisal pred rojstvom Svena.
“Hej mulc/mula,
Tukaj je nekaj, kar ti želim povedati. Vem, da bo do kar težak a hkrati lep pogovor, ampak te imam tako neizmerno rad in vem, da imaš tudi ti nas rad. Zato je pomembno, da postavimo te meje in zgradimo okolje, v katerem se vsi počutimo udobno, zaupamo drug drugemu, smo odprti drug do drugega in delimo svoje občutke.
Občutke. Uf. Resnica je, da sem kar pozabil, kaj to sploh so. Obtičal sem na enem mestu, v jami bi lahko rekel. V temni, globoki jami. Potem pa sem spoznal tvojo mamo in vstopila je v moje življenje. Rekla je, da je moja muza in mi pokazala, kaj je ljubezen. Kaj sploh je ljubezen?. Ljubezen ti ne vzame sape, ni vznemirjenje in niso obljube večne strasti. To je zaljubljenost, v katero se lahko prepriča vsak izmed nas. Ljubezen je tisto, kar ostane, ko je zaljubljenost izgorela in je hkrati umetnost in sreča v nesreči. Tvoja mama in jaz se trudiva, da bova to enkrat imela. Imava korenine, ki rastejo ene proti drugim in ko vsi prelepi cvetovi odpadejo iz najinih vej, bova odkrila, da sva eno drevo in ne dve drevesi. In po tem hrepenijo najina srca.
Sedaj pa v moje življenje prihajaš še ti. S tvojo mamo sva se v najbolj nesigurnih časih odločila, da te imava. In prvič, po res dolgem času, sta poskrbela, da ponovno čutim stvari. Čutim radost, veselje in strah, ki vem da ga lahko premagam. Vem, da boš odrastel. rastel, se spreminjal. Mislim, da če sem resnično odkrit, je to tisto, kar me najbolj straši. Nočem, da se stvari spremenijo. Da ustavim čas, ko bomo skupaj preživljali svoja najlepša leta.
Vem, da je to naivno in življenje tako ne deluje. Premika se. Vedno se premika, če želiš ali ne. Včasih je boleče, včasih je žalostno, vendar včasih je presenetljivo. Veselo. Radostno. Veš kaj? Ti samo rasti. Ne dovoli, da te kdorkoli ustavi. Ne dovoli meni in tvoji mami, da te ustaviva. Naredi napake, nauči se nekaj iz njih in ko te življenje prizadene, ker te bo, si zapomni bolečino. Bolečina je dobra. Pomeni, da si splezal iz jame. Bolečina, ki te ne spremeni, se prenaša. Ko imaš težke trenutke v življenju si lahko zlomljen ali pa se lahko zlomiš in odpreš. Poznava ljudi, ki so zlomljeni. Soočeni so bili z bolečino in obžalovanjem ter postali manjši, bolj jezni, zamerljivi in impulzivni. Drugi ljudje se zlomijo in odprejo. Največja moč trpljenja je ta, da prekine življenje. Opomni te, da nisi oseba, katera si mislil da si. Trpljenje skoplje luknjo skozi to, kar si mislil, da so tla kleti tvoje duše in spodaj razkrije jamo, nato skoplje skozi tla jame in spodaj razkrije novo jamo. Zaveš se globine sebe, ki je nikoli nisi pričakoval in le spiritualna in relacijska hrana bo napolnila te globine. In ko prideš tja dol, greš iz glave ega in vstopiš v svoje željno srce. Idejo, da je to po čemer res hrepeniš pripadnost in ljubezen do drugih. Če padeš in se poškoduješ, se poberi in ne brcaj pločevinke po cesti. Prevzemi odgovornost in pokaži zrelost. Preobrazi se. Bolečino in negativne izkušnje transformiraj v nekaj koristnega.
Vedi, da sam sebe ne moreš osrečiti. Če dosežeš le še eno zmago, če izgubiš le še 5kg, če pridobiš le še 3kg mišic, če treniraš nekoliko bolj pogosto, če dobiš le še eno novo stranko, če kupiš svoje stanovanje, če kupiš nov avto, če prebereš še to knjigo, boš srečen. To je laž samozadostnosti. Vsak človek na smrtni postelji ti bo povedal, da stvari, ki ljudi osrečujejo so globoka življenjska razmerja, izgubljanje samozadostnosti in zaupanje v druge. To pa s seboj prinese veliko bolečine in strahu pred to bolečino. Ko boš prizadet, svojega srca ne daj v oklep. Nauči se nekaj iz te bolečine, popravi nekaj pri sebi, da ne boš več prizadet na isti način. Svoje srce pa pusti odprto za druge in ne boj se nove bolečine.
Zavedaj se, da te karierni uspeh ne izpolnjuje. Do sedaj imam za sabo kar veliko kariernih in športnih uspehov in ugotovil sem, da ti uspehi pomagajo, da se izogibaš sramu, ki ga čutiš, ko se počutiš kot zguba. Uspehi ti tudi omogočijo, da se izogibaš soočiti z velikimi izzivi. Na primer, strahu pred tem, da ne boš sposoben skrbeti za svoje lastne otroke in strahu, da boš svoje otroke slabo vzgojil, ker še sebe nisi spravil v red. Po doseženem uspehu se odlično počutiš 10 sekund, temu pa nato sledi absolutna praznina in vprašanje: »Kaj pa zdaj?
Nepovezanega, zatiranega in potlačenega se počutiš le na socialnih medijih in ko bereš novice. Kadar se izogibaš socialnim medijem, se ne primerjaš z drugimi, ne razmišljaš o uspehih drugih in si generalno veliko bolj kreativen. Primerjaj se le sam s sabo, kdo si bil včeraj in kdo si danes. Ne primerjaj se z nekom drugim. V večini primerov to vodi do zavidanja. Potrebuješ stvari, ki so nad tabo, zato ker moraš narediti nekaj vrednega iz svojega življenja, ciljaj visoko. Vendar pazi, da ne postaneš zavisten do tistih, ki imajo več, ne glede na to ali so to dobili na zaslužen ali nezaslužen način. To te lahko naredi zamerljivega. Zato je bolje, da sebe primerjaš le sam s sabo. Sebe uporabi za tarčo izboljšanja in sočutja. Socialni mediji so svoj univerzum, ki imajo le malo skupnega z resničnim življenjem in resničnimi odnosi med ljudmi. In skrivnost uspeha v moji karieri je popolna ignoranca, kaj in kako delajo drugi. Sem zelo povprečna oseba s povprečnimi komunikacijskimi spretnostmi. Veliko nas se počuti nepovezane, odmaknjene, izolirane in fragmentirane od drugih, ker preveč časa gledamo v ekrane, namesto da bi pozornost namenili ljudem, ki so ob nas.
Najprej spravi v red »svojo hišo« preden kritiziraš svet. Spremeniti ne moraš nikogar, spremeniš lahko le sebe. To ne pomeni, da ne storiš ničesar in ne pomagaš drugim, dokler sam sebe nisi spravil v red. To pomeni, da svojo ambicioznost vkleneš s skromnostjo. Najprej delaj na stvareh, ki so direktno pred tabo in če jih ne urediš, boš posledično trpel. Šele potem, ko jih urediš, se ukvarjaj z drugimi ljudmi in problemi drugih. In čar v tem je, da ko spremeniš samega sebe, pravi ljudje pridejo sami do tebe in te vprašajo, kako ti je uspelo in ljudje, ki od tebe ne zahtevajo najboljšega česar si sposoben in niso pripravljeni delovati po svojih najboljših standardih in zahtevah, ki jim jih postavijo sebi ali jih postaviš ti, bodo odšli. Prijatelji so tisti ljudje, ki ti želijo najbolje ne glede na to, da so lahko zaradi kakšnih tvojih odločitev na slabšem. To pa pomeni, da od tebe zahtevajo le najbolje. Isto velja zate. Dober prijatelj si takrat, ko žrtvuješ del sebe, za nekoga drugega in od njega zahtevaš najbolje. Zato ni potrebno, da se strinjaš z vsem, kar tvoji prijatelji naredijo, le poslušaj jih in podpri jih. In to tvojega življenja ne bo naredilo lažjega, ampak bo naredilo tvoje življenje težje, kar je izrednega pomena. Ne naredi nečesa namesto nekoga drugega, če je sam sposoben to narediti. Razlog za to je, da je to dejanje oblika kraje.
Trpi svojo pot do modrosti. Svoboda je precenjena in za svobodo plačaš visoko ceno. Ekonomska svoboda je ok, politična svoboda je ok, socialna svoboda je zanič. Neukoreninjen človek je človek prepuščen samemu sebi. Neukoreninjen človek je pozabljen človek, ker je nezavezan stvarem. Svoboda ni ocean v katerem želiš plavati, je reka, ki jo želiš prečkati, zato da se lahko zavežeš in ukoreniniš na drugi strani.
Obstaja del tebe, ki nima oblike, velikosti, barve ali teže vendar ti da neomejeno dostojanstvo in vrednost. In to je tvoja duša. Bogatejši in uspešnejši ljudje nimajo več duše, kot manj uspešni in bogati ljudje. Duša hrepeni po pravičnosti. Srce hrepeni po združenju z drugim bitjem.
Problem, ki ga imaš ne bo rešen na nivoju zavesti, na katerem si ga ustvaril. Razširiti se moraš na drug nivo zavesti. Torej kaj storiti? Najprej greš do prijateljev in imaš z njimi globlje pogovore, kot si jih imel kadarkoli prej. Nato greš sam v divjino. Greš tja, kjer ni nikogar, ki bi lahko to storil namesto tebe in ego ne more storiti nič drugega, kot da se sesuje in šele takrat si sposoben biti ljubljen.
Če te nihče nikoli ni ljubil ali ti pokazal, kako ljubiti, misliš, da si lahko dober oče? Ne učiš se na tak način, da poslušaš navodila in delaš po navodilih, ki ti jih dajejo drugi, ki teh stvari ne prakticirajo. Govori manj, naredi več. Uči se na podlagi dejanj in vzornikov, ki tisto kar zvesto delajo in prakticirajo, nato tudi povedo, ko jih vprašaš, kako so nekaj storili. Si to kar delaš, ne to kar govoriš, da boš naredil. Karkoli delaš in narediš, daj od sebe 110%. To ne pomeni, da boš naredil vse popolno in brez napake. Pomemben je le trud in pozornost, ki jo nameniš določeni stvari. To o tebi pove več kot 1000 besed. Pa še nihče ti na koncu ne bo očital, ko narediš kakšno napako.
Veselje ni širjenje samega sebe, veselje je raztapljanje samega sebe. Veselje je trenutek, ko izgine kožna pregrada med mamo in otrokom. Je trenutek, ko si izgubljen v svojem delu ali namenu, da popolnoma pozabiš sam nase. In veselje je boljša tarča, kot sreča. Tudi srečno življenje ne more biti brez teme in beseda “srečno” bi izgubila svoj pomen, če je ne bi uravnotežila žalost. Konstantno dobro počutje, nekateri bi to poimenovali sreča, ni rešljiva enačba. Nezadovoljstvo in nelagodje sta sestavni del tvoje narave. Tvoji možgani so tako narejeni, da le malo časa ostanejo v tistem »srečnem« stanju in kaj kmalu se vrneš na isto raven. Dobro počutje oziroma sreča je torej oblika delovanja – to je akcija, dejanje in sreče ne moreš pasivno osvojiti. Sreča in dobro počutje zahtevata borbe, bolečino in žrtvovanje. Rasteta iz reševanja problemov. Če ne igraš te igre, potem ne moreš zmagati. To je izredno počasna spirala navzgor, ki se nikoli ne konča. Če v kateremkoli trenutku misliš, da nam je dovoljeno prenehati plezati, potem si zgrešili nauk, ker veselje je v samem vzponu in družbi, ki nas spremlja na tej poti. Sreča in uspeh sta obvezna stranska produkta. Če se osredotočiš nanju potem si izgubljen. Sta stranski produkt dela z nekim večjim namenom od tebe samega.
Denar in materialne stvari ti prinašajo kratkoročno zadovoljstvo. Če častiš denar in materialne stvari, če tam najdeš resničen smisel življenja, potem nikoli ne boš imel dovolj. Če častiš svoje telo, svojo lepoto in spolno slo, potem se boš vedno počutil grd. Če častiš moč, potem se boš vedno počutil šibkega in prestrašenega. Če častiš svoj intelekt, da si viden kot pameten, potem se boš vedno počutil neumnega. Prevaranta, ki ga bodo zdaj zdaj odkrili.
Potisni se do svojih absolutnih limitov. Tvegaj. Poškoduj se tako telesno kot mentalno. Nauči se pobrati po padcu, po telesni ali psihološki rani in postani močnejši. Zgradi mehanizme s katerimi se soočaš s telesnimi in mentalnimi poškodbami. Poišči svoje absolutne limite. Pojdi do njih in ne čez njih.
Naredi tisto kar je smiselno in težko, ne tisto kar je lahko in smotrno ter bodi iskren in vedno govori resnico. Mislim, da ne moreš storiti tistega kar je smiselno in težko, brez da si pri tem iskren in vedno govoriš resnico. Če izbereš lažjo pot in pri tem ne govoriš resnice oziroma lažeš, potem pokvariš instinktivne mehanizme, ki se manifestirajo kot smisel in potem si ne moreš zaupati. In če izgubiš zaupanje vase, potem nimaš več ničesar. Zato bodi vedno iskren in vedno govori resnico, ne glede na to, kako težko bo. Ne bo ti vedno uspelo, vendar se trudi, da ti uspe čim večkrat.
Zadovoljstvo s samim seboj je kritična komponenta velikega in močnega karakterja in resnično samozadovoljstvo od tebe zahteva, da si zadovoljen s svojim telesom. Če si pretirano samo-zaveden ali se sramuješ svojega telesa, bo to zabrazgotinilo tvoj značaj in preprečilo zmožnost uživanja v socialnih interakcijah. Namesto, da bi se gibal spontano, koordinirano in radostno, se bo v tvoj koži pojavilo nelagodje, ki bo ustvarilo nerodno in togo gibanje. Prvi korak do kultiviranja zdrave telesne podobe je ta, da opustiš družbeni in kulturni ideal, ki videz tvojega telesa veže s ponosom ali sramovanjem. Zunanja površinska lepota, ki je tako cenjena v sodobni družbi, je večinoma produkt naših genov in naše starosti, zato je za večino nedosegljiva. Namesto, da svoje telo vrednotiš s svojim videzom si moraš prizadevati doseči ideal telesne moči. Osredotoči se na kultiviranje spretnosti in se udeležuj aktivnosti, ki uporabijo somatsko stran tvojega bitja na način, ki prinese veselje in užitek v tvoje življenje. Take aktivnosti najdemo v številnih različnih oblikah: risanje, kiparjenje, grajenje, popravljanje stvari, učenje novega športa, dviganje uteži, plezanje, tek, potapljanje, hribolazenje, igranje inštrumenta, plesanje. Karkoli kar te prisili, da naše telo uporabimo na zdrav način uresničiti spremembe v resničnem življenju ali doživeti povečan obseg gibanja.
Tvoje telo ni le transportno sredstvo, ki te pripelje iz točke A v točko B. Ko se tvoje znanje in učinkovitost izboljša v kateri koli aktivnosti, ki jo izbereš, potem bo tvoje telo prenehalo biti le transportno sredstvo, ki te pripelje iz točke A v točko B in postane dom tvojemu umu ter bo namesto tega postalo glavni vir veselja in užitka, zaradi katerega je življenje vredno živeti. Prizadevanje za ideal telesne moči lahko popolnoma spremeni tvoje življenje. Ponuja pot iz bede in obsedenosti z videzom in te postavi na pot, kjer je mogoče doseči trajno in resnično udobje v svoji lastni koži. Ko pa izvajaš te korake povezovanja s svojim lastnim telesom s hojo in preoblikovanjem svoje telesne podobe, z gojenjem veščin v resničnem svetu, potem lahko šele začneš razmišljati o okolju, ki ga tvoje telo naseljuje.
Cvetoče človeško bitje mora biti več kot le graciozno v svojem telesnem izrazu. Sposoben moraš biti tudi agresije. Ne agresije v smislu prizadejanja sovražnih dejanj proti drugim ljudem, temveč agresije kot nasprotja pasivnosti. Agresiven moški ali ženska ne sedita križem rok v čakanju, da se življenjske potrebščine same od sebe prinesejo na srebrnem pladnju, temveč sta proaktivna. Premikaj se naprej v življenju v iskanju tistega kar potrebuješ. Vključi agresivnost vase na tak način, da se znaš postaviti zase, postaviš jasne meje in ne odstopaš od standardov, ki jih postaviš zase in za druge. Če se tega ne držiš, postaneš zamerljiv do drugih. In za to si si kriv sam in nihče drug. Agresivnost je lastnost, ki je naravno utelešena v vseh živih bitjih – in to je izrednega pomena. Brez agresivnosti bi bilo preživetje nemogoče. Človek je edino bitje, ki se lahko zavede v prepričanju, da je pasivnost primeren način, kako živeti.
Pogumen si lahko le takrat, ko te je strah. Nikoli te ne bo manj strah, postal boš le vedno bolj pogumen. Ko se nečesa lotiš ne veš kaj storiti, vendar si zapomni, da sem bil tudi jaz fant, ki ni vedel kaj narediti. Bil sem suh in šibek in v srcu sem imel strah in sanjalo se mi ni kje ter kako začeti svojo pot. Nisem si znal predstavljati, kako splezati čez to veliko goro in se soočiti z zmaji in demoni, ki so me čakali na vrhu in me želeli ubiti. Vendar se zavedaj, da bo s teboj vse vredu, če v mislih seboj nosiš naslednje besede. Zmaji sploh niso tako strašni in veliki, le v svojih glavah in mislih jih narediš večje kot resnično so. V naših možganih stvari hitro postanejo prenapihnjene, sploh stvari, ki so nam popolnoma neznane. Ko te strah stisne v pest, narediš naslednje stvari. Stoj pokončno, odpri prsni koš in glej naravnost predse in poglej svojim strahovom direktno v oči. Ne glej stran in se ne skušaj skriti, zavedaj se da imaš veliko moč v sebi. Ko vstaneš in greš v boj, boš začutil, kako si vse bolj pogumen in strah bo izzvenel. Kljub temu, da boš občutil grozo, stvari, ki se jih bojiš niso tako pomembne. To ne pomeni, da te ne bo strah. Strah je občutek, ki ga občutimo in delimo vsi. Strah je normalen za vsakega človeka, ki hodi po tem svetu, vendar pri strahu heroj pokaže svojo pravo vrednost. Ko je nevarnost blizu strahopetec teče stran, heroj pa se sooči s stvarmi, ki ga strašijo. In to moraš storiti. Soočiti se moraš z zmaji in ne zbežati. In obljubim ti, da ko se soočiš z njimi boš prav tako močan, kot sem sedaj močan jaz. Zmaji, ki se zdijo tako mogočni in zlobni, niso nikoli tako slabi, kot misliš da so. In stvari, ki te po navadi napolnijo s strahom, so po navadi ustvarjene le v tvoji glavi. Svet je težak in nevaren, vendar se v tebi skriva nekaj kar ti da sposobnost, da se s tem soočiš in to presežeš. In to je pogum. Ne glede na to, kako težko bo, si pripravljen na vse te izzive. In ko jih premagaš, se ti svet odpre v povsem novi luči.
Rad vas imam bolj, kot to od mene zahteva evolucija.
