Pa da na kratko še enkrat povzamemo celotno filozofijo, literaturo in razmišljanje, ki stoji za tem člankom. V zadnjih letih se je pojavilo veliko obljub, načinov in še več pripomočkov, ki naj bi nam omogočili hitro povečati mobilnost in gibljivost. A te obljube so več ali manj nejasne so pa posledice več kot očitne. Zmasiraj to, sprosti tisto in aktiviraj skrivnostno mišico, ki ti bo pomagala pri boljšem počepu. Žal pa so te obljube le prazne obljube, ko nekoliko boj detajlno pogledamo marketing, ki stoji za vsem tem in pregledamo vse dokaze, ki v večini primerov ne potrjujejo trditev, ki jih postavljajo proizvajalci teh pripomočkov.
Statično raztezanje je klasična »prehab« (preventivna) metoda, ki jo uporablja večina športnikov. Kot smo povedali že zgoraj statično raztezanje ne vpliva preventivno na poškodbe, zmanjša športno zmogljivost, ne olajša muskalfibra in mehansko in strukturno ne spremeni mišičnega tkiva. Le naša toleranca na razteg se izboljša. Statično raztezanje akutno izboljša gibljivost, spremembe pa izhajajo iz nevroloških adaptaciji in zvišane tolerance na bolečino. Te dve stvari pa nimata večje korelacije s tem, da se spravimo v boljše in močnejše pozicije.
Podobne ugotovitve so raziskovalci našli v povezavi z metodami SMR (self-myofascial release = samomasaža). Doziranje manualnega pritiska na tkivo s ciljem, da mehansko spremenimo tkivo, zmanjšamo bolečino in izboljšamo gibljivost, nima učinka. Problem uporabe teh tehnik je pomanjkanje razumevanja kako sploh delujejo. Pomanjkanje empiričnih dokazov kako samomasaža sploh deluje nam onemogoča potrditi, da ta stvar res deluje. V raziskavi leta 2013 so raziskovalci ugotovili, da samomasaža akutno izboljša gibljivost in pozitivno vpliva na percepcijo zmanjšanja bolečine. Ključna beseda v tem stavku je percepcija ali občutek bolečine. Obstaja veliko teoriji, ki ugiba zakaj samomasaža vpliva na drugačno percepcijo bolečine. Večina trenutne literature pa potrjuje, da samomasaža ne povzroča trajnih fizioloških sprememb (izboljšana gibljivost) na tkivu.
Kaj torej izboljša dolgoročne in trajne spremembe na tkivu? Ponovitve, obremenitev in čas. Statično raztezanje in samomasaža lahko akutno izboljšata določene aspekte, vendar nista ključna za dolgoročni napredek. Torej če se poleg samomaseže in raztezanja osredotočimo na to, da čim več časa preživimo pod obremenitvijo, potem se bo naša mobilnost in gibljivost v določenih položajih postopoma izboljšala. Vendar večina teh izboljšav ne bo prišla na račun samomasaže in raztezanja, temveč časa preživetega pod obremenitvijo. Uporaba bremen za izboljšanje mobilnosti in gibljivosti ni tako tuj koncept elitnim dvigalcem uteži. Različice številnih gibalnih vzorcev s poudarkom na počasnem gibanju in vztrajanju v določenih pozicijah daje odlične rezultate. V perfektnem svetu bi bila olimpijska palica vse kar potrebujemo za izboljšanje gibljivosti. Vendar moramo sprejeti prilagoditve pri vsakem posamezniku posebej in oceniti kaj potrebuje, da bo lahko varno izboljšal mobilnost in gibljivost. Ne smemo kar pozabiti na številne lažje variacije določenih gibanj, ki nam lahko dajo odlične rezultate.
Edina stvar, ki vpliva na efekt obteženih gibanj je volumen in intenzivnost uporabe. Vsaka vaja in vsaka implementacija določene vaje lahko deluje terapevtsko ali nevarno (tveganje za poškodbe). Vse je odvisno od konteksta uporabe določene vaje. Na koncu pa naj izpostavim, da je treba biti v vsakem primeru potrpežljiv. Vzemite si čas in zaupajte svojemu telesu. Seveda, če vas med izvedbo počepa nekaj ščipa ali čutite nelagodje, poizkusite to rešiti z minuto ali dvema samomasaže. Vendar ne zamenjajte tega začasnega olajšanja z dolgoročnim zdravilom.