Preden znorite, čustveno in burno odreagirate na trditve, ki sem jih napisal na fb profilu, prosim preberite celoten članek spodaj, da boste razumeli, kakšen je bil cilj objave. Za tiste ki niste videli objave na fb pa vam spodaj pripenjam »screenshot«.
Zadnjič smo imeli v gymu debato, zakaj so informacije, ki so na socialnih omrežjih zelo popularne precej »ekstremne« in jemljejo stvari izven konteksta in zakaj se informacije, ki temeljijo na nekem zdravem razumu, hitro izgubijo med poplavo objav na socialnih omrežjih.
Pa dajmo dva primera. Prvi primer članka je iz moje »stroke«, približen naslov članka je bil Trebušnjaki so škodljivi za otroke, prenehajte jih izvajati! In drugi je bil nekoliko bolj iz sveta zdravstva, Cepiva ne zdravijo bolezni temveč jih povzročajo. Všečkov cca. 150, delitev 200, komentarjev, ki potrjujejo to mišljenje cca 40.
Precej ekstremna pogleda na precej kompleksne stvari, tudi članka obarvata precej črno belo sliko. Svojega razširjenega pogleda na to ne bom podajal ker to ni cilj, današnje objave. Cilj je pojasniti zakaj posamezniki objavljajo članke s takimi naslovi in zakaj so take vsebine izredno popularne.
Potrditvena pristranskost
Pa poglejmo najprej eno izmed najpogostejših kognitivnih pristranskosti? Odgovor na vprašanje, zakaj se sploh ukvarjamo s tem sledi v nadaljevanju. Govorili bomo o potrditveni pristranskosti ali napaki potrditve (ang. Conformation bias). Pa poglejmo zelo na hitro kaj to sploh je.
Potrditvena pristranskost je naša težnja po iskanju informaciji, ki potrjujejo naša globoka prepričanja ali obstoječe ideje. Potrditvena pristranskost nam pojasni, zakaj dva posameznika z nasprotnimi pogledom na neko temo vidita enake dokaze in v tem najdeta potrditev svojega mišljenja. Ta kognitivna pristranskost je najbolj izrazita v primeru zakoreninjenih, ideoloških ali čustveno nabitih pogledov.
Pristranskost potrditve izhaja iz neposrednega vpliva želje na prepričanja. Ko ljudje želijo, da bi bila določena ideja ali koncept resnična na koncu temu verjamejo. Motivirani so da najdejo čim več informaciji in razmišljanj, ki potrjujejo njihovo idejo. Ta napaka povzroči, da posameznik preneha z zbiranjem informacij, ko zbrani dokazi potrjujejo stališča ali predsodke, za katere misli, da so resnični.
Ko smo oblikovali pogled na določeno temo, sprejemamo le še informacije, ki potrjujejo ta stališča, medtem ko ignoriramo ali zavračamo informacije, ki vanje vzbujajo dvom. Pristranskost potrditve kaže, da okoliščin ne razumemo objektivno. Izbrali bomo tiste podatke, zaradi katerih se počutimo dobro, ker potrjujejo naše predsodke. Tako lahko postanemo zaporniki naših predpostavk.
Pa dajmo nekaj konkretnih primerov iz sveta našega preljubega fitnesa in prehrane. Zagovorniki keto diete (lchf in podobnih zadevščin) bodo iskali le informacije zakaj je ta oblika diete oh in sploh najboljša, nikoli pa ne bodo pogledali celotne slike in izpostavili dejstva, zakaj bi bila ta dieta za nekatere popolnoma neprimerna. Zagovorniki veganstva bodo predstavili le pozitivne stvari veganstva in si zatiskali oči pred negativnimi. Herbalife produkti so po mnenju oseb, ki jih konzumirajo, najboljši produkti na trgu. Osebe, ki niso del herbalife-a skoraj sovražijo vse, kar je povezano s to znamko. Powerlifterji bodo trdili, da lahko pridobivaš mišično maso čeprav treniraš le za moč. Bodybuilderji bodo trdili, da se da »maso« nabiti le z lahkimi bremeni. Izolacija mišice transversus abdominis je sveti gral odprave bolečin v ledvenem delu hrbta. Trditev s katero se marsikateri trener ne bi strinjal. Kineziologija proti fizioterapiji, beli proti rdečim, Maribor proti Olimpiji, Barcelona proti Real Madridu… Preden se razjezite, ne mečem vseh v isti koš. Le skušam prikazati nekaj primerov za lažjo prestavo. Kot opazite so vsi pogledi precej polarni in nas zato postavijo na dva različna pola. Enega proti drugemu. Kaj s tem dosežemo povem v nadaljevanju v povezavi s tem na kakšen način delujejo algoritmi socialnih omrežji. Stvari so bolj povezane, kot bi si sprva mislili.
Samopotrditev je kot droga, ki vas otopi pred kruto realnostjo ali pa poskrbi za to, da potisnete glavo v pesek pred napornim zbiranjem dokazov in razmišljanjem. Voltaire je že dolgo nazaj rekel: »Iluzija je prvi užitek.« V nekaterih primerih je samopotrditev dobra za nas. V večini primerov ni. Na primer v primeru bolezni je pozitivno razmišljanje dejansko koristno v procesu zdravljenja bolezni, kot je na primer rak, če a imamo sladkorno bolezen pa nam pozitivno razmišljanje žal ne bo pomagalo. Obstajajo omejeni dokazi, da bo prepričanje, da si boste opomogli, zmanjšalo raven stresnih hormonov. Imunski sistem in sodobna medicina imata boljše možnosti za opravljanje svojega dela. Če smo že pri medicini. Posamezniki, ki širite informacije, da so cepiva nepotrebna in celo škodljiva. Mi prosim odgovorite samo na eno vprašanje? Boste odgovorni za smrt otroka, ki ni imel možnosti biti cepljen ali pa v telesu nima protiteles in je odvisen od čredne imunosti? Za iskren odgovor se vam zahvaljujem.
Če povzamem, ljudje so nagnjeni k temu, da verjamejo temu, kar hočejo verjeti. Prizadevanje za potrditev naših prepričanj pride naravno, medtem ko se počutimo neprijetno in pogosto kar neumno, ko iščemo dokaze, ki so nasprotni našim prepričanjem.
Kaj storiti, da se izognemo potrditveni pristranskosti? Naše prepričanje in ideje postavimo pod lupo. Postavimo si hipotezo, ki jo skušamo zavrniti s čim več dokazi. Torej v če smo prepričani, da je keto dieta najboljša dieta na svetu in nima omejitev, ne bomo v google napisali vprašanja, zakaj je keto dieta najboljša dieta na svetu? Napisali bomo vprašanje zakaj keto dieta ni dobra? Šele ko imamo informacije iz obeh polov združene v nek celosten pogled vidimo, zakaj so nekatere stvari dobre in zakaj morda niso. To je tudi prava definicija samozavesti. Sposobnost objektivnega pogleda na svet brez potrebe po iskanju primerov, ki bi zadovoljili naš ego.
Sprememba paradigme
Vse to pa nas pripelje do naslednje teme. Sprememba paradigme. Na temo spreminjanja paradigem sem prebral knjigo z naslovom 7 Habits Of Highly Effective People. Priporočam, spremenila mi je življenje. Sprememba paradigme je pomembna sprememba, ki se zgodi, ko običajen način razmišljanja, idejo ali prepričanje nadomestimo z novim načinom razmišljanja, z drugo idejo ali prepričanjem. Sprememba paradigme je za naš ego zelo boleča stvar. Spremeniti moramo v nekaj, kar smo dolgo časa slepo verjeli. Ko se to zgodi, se v večini primerov, počutimo nesigurni, izgubimo samozavest in prepričanje vase. Sprememba paradigme je boleča.
Pa poglejmo nekaj primerov spremembe paradigme iz preteklosti.
- Ptolomejev geocentrični model vesolja, ki je bil nadomeščen z Kopernikovim heliocentričnim modelom vesolja.
- Newtnow model fizike, ki je bil nadomeščen z Einsteinovim modelom.
Pa poglejmo spodaj še dva vizualna primera, da si bomo stvari lažje predstavljali. Na prvi sliki lahko vidimo mlado damo, ali pa starko. Vidite obe? Če najprej vidite starko in nato mlado damo ste spremenili paradigmo (velja tudi obratno).
Ali pa nekoliko bolj enostaven primer zajca in račke. Ju vidite?
Prav tako kot na teh slikah lahko spremembo paradigme dosežemo pri svojih prepričanjih, idejah, razmišljanjih in stvareh v katere verjamemo. Torej zakaj potrebujemo zanesljiv način, da lahko spremenimo paradigme? Ker lahko le na ta način rešimo problem, ki smo ga opisali zgoraj. Torej, ponovno dajmo nekaj praktičnih primerov, da si bomo lažje predstavljali stvari:
- Zakaj pri nekaterih posameznikih diete delujejo in pri drugih ne? Če želimo doseči dolgoročne spremembe moramo spremeniti pogled nase in na naše življenje. V tem primeru nam nekatere paradigme celo lahko pomagajo, v drugih primerih spet ne in potrebna je sprememba.
- Triki in tehnike niso ključ, da končamo s kroničnim odlašanjem in ustvarimo nivoje visoke motivacije. Potrebujete povsem novo spoštovanje do življenja in višji namen, da bomo naravno motivirani.
Torej, Paradigma je miselna nastavitev. To je kontekst znotraj našega uma, na katerem temelji naše razmišljanje, čustva in življenje. Naša paradigma določa, česa se držimo, duševno in čustveno. Sedaj malo bolj razumemo, zakaj za hudiča je naše mišljenje in prepričanje tako težko spremeniti. Takoj ko v to mešanico dodamo naš ego in čustva, postanejo stvari zelo zakomplicirane. Naša paradigma je naš šef. Vse naše odločitve, čustva in dejanja so v njej smiselna. Vendar pa je vaša osebna paradigma verjetno zastarela, ostala od tistega, kar smo se že pred časom odločili, da je resnično. Potrebujemo spremembo paradigme!
Kako dosežemo spremembo paradigme? Z izobraževanjem, branjem knjig in člankov, mentorstvom, poslušanjem avdio knjig, podcastov, gledanjem dokumentarcev, youtube videov. Preden pa začnemo z izobraževanjem si moramo postaviti drugačna vprašanja, drugačne hipoteze, skušamo si dokazati da enostavno ne vemo vsega in da morda nimamo prav. Šele, ko sprejmemo informacije iz obeh polov si lahko ustvarimo pravo sliko in dosežemo spremembo paradigme. Tudi ko pride do konflikta z osebo, ki imam popolnoma drugo mnenje glede iste teme, skušamo poslušati in razumeti kaj nam hoče povedati in razložiti. Po koncu konflikta pa gremo informacije, ki nam jih je ta oseba dala konkretno preveriti. Kaj pa imata potrditvena pristranskost in sprememba paradigme skupnega s tem kaj se dogaja na socialnih omrežjih? Veliko. Poglejmo kaj.
Problemi socialnih omrežji pri izbiri informaciji (Trigger key words)
Zakaj so na facebook-u, instagram-u in youtube-u informacije (objave, videi), ki prikazujejo precej polarno sliko sveta, precej bolj pogoste in prejemajo več všečkov, komentarjev in delitev, kot neke objave, ki temeljijo na zdravem razumu? Na nobeno od teh strani se več ne moremo obrniti z namenom, da dobimo kvalitetne informacije. Kaj se dogaja? Zakaj te platforme počasi postajajo smetišče nekvalitetne vsebine? O hudiča, sem lahko jaz sam problem?
Pa začnimo z platformo kjer najdemo največ neuporabnih in slabih informaciji. Našimi predragimi človeškimi možgani. Ljudje smo v osnovi zelo socialne živali in vedno iščemo signale, ki potrjujejo naša prepričanja, oziroma signale, ki potrjujejo našo pripadnost. Torej na kakšne informacije se ljudje odzovemo na socialnih omrežjih? Jay Van Bavel je preteklo leto naredil raziskavo prav na to temo. Raziskoval je kakšne objave in teme na twiterju imajo največjo možnost, da postanejo viralne. Raziskoval je predvsem teme, ki povzročajo nesoglasja ali sovraštvo med ljudmi, kot na primer splav, kontrola orožja v Ameriki, istospolne poroke, transseksualci. Ugotovil je, da so imeli twiti, ki so uporabili moralno-čustvene besedne fraze (krivda, sovraštvo, sramota), veliko večjo možnost deljenja naprej, kot twiti, ki so uporabili moralno nevtralne besede.
En izmed razlogov, zakaj se to dogaja je ta, da z uporabo tipa »plemenskega« jezika pošljemo signal, kdo v resnici smo, kaj nam je pomembno in v katero skupino pripadamo. Ego in čustva. Če dobro pomislimo je to povsem smiselno. Če želimo signalizirati drugim, da smo največji ljubitelji pevke Katy Perry, ne bomo napisali: »Osebno uživam ob poslušanju glasbe Katy Perry.« Napisali bomo: »Katy Perry je najboljša pevka vseh časov! Kdorkoli se ne strinja je idiot in nima pojma o glasbi.« Ta nagon po pripadnosti v določeno skupino ali bolje rečeno pleme nas organizira oziroma postavi na dva različna pola. Mi proti njim. In to je pomemben del naše človeške narave. To je eden izmed razlogov, zakaj izgubimo glavo pri športnih igrah. Ko pa pride do debat o treningu, prehrani ali politiki pa nas ta močna želja po pripadnosti potisne proti nekaterim ekstremnim pogledom. Ena izmed hipotez je, da ko ljudje delijo ekstremne poglede na trening ali prehrano, za lažje razumevanje bomo dodati še kakšen političen primer, to pošlje drugim izredno močan in jasen signal o njihovi pripadnosti in identiteti ter pošlje jasen signal, kdo so njihovi nasprotniki.
To tendenco najlažje opazimo, če pogledamo na facebook in pogledamo katere objave so najbolj všečkane, komentirane in deljene. Karkoli negativnega bomo napisali v zvezi s Herbalife-om bomo dobili zelo dober odziv. V debato se bodo vključili zagovorniki in nasprotniki. Če v objavi nasprotujemo veganstvu bomo prav tako prejeli odličen odziv, tako zagovornikov kot nasprotnikov. Ko se pozicioniramo na enem izmed dveh polov, ne pustimo nobenega dvoma kam pripadamo. Če na socialnih omrežjih pustimo nevtralne oziroma zmerne signale, ne signaliziramo jasno kateremu »plemenu« pripadamo in kdo je naš nasprotnik. Zato socialna omrežja namerno ali nenamerno spodbujajo deljenje vse več ekstremnih pogledov in s tem jasnih signalov kdo smo in komu smo pripadni.
Vendar je te glasne signale statusa naše pripadnosti veliko lažje izraziti preko socialnih omrežji kot pri osebni interakciji v živo. Razlog je preprost. Biti kreteni oziroma nesramni v resničnem življenju, drago plačamo. Ko v krogu prijateljev diskutiramo razno razne življenjske, socialne ali politične probleme ali nam domače fitnes probleme, imamo socialne kontrolne točke, ki nam pošiljajo namige, da se marsikdo z našim mnenjem ne strinja. Morda se z nami strinjata partner ali najboljši prijatelj, dva kolega pa nas čudno gledata.
Take in podobne signale nam ljudje, ki jih izključujemo ali pa se ne strinjajo z nami, pošiljajo ves čas. Če cenimo ta razmerja, potem navadno omilimo izjave, ki smo jih podali na začetku. Tu pa se pojavi največji problem socialnih omrežji.
Platforme kot so facebook, instagram, youtube in twitter, So zasnovane, da naredijo eno stvar. Da nas obdržijo na platformi čim več časa. Več časa kot porabimo na teh platformah, več oglasov in promociji vidimo, več te platforme zaslužijo. Če je naš cilj, da dosežemo čim večji odziv na objave, potrebujemo narediti objave, ki bodo zasvojljive. Če pogledamo teme iz sveta fitnesa, zgodbe, ki od nas izzovejo čustveni odziv (herbalife, veganstvo, lchf, steroidi, izguba telesne maščobe s pomočjo čudnih produktov…), zgodbe, ki se povežejo z našo identiteto (lchf proti iifym, herbalife proti vsem, powerlifting proti olimpijskem dviganju uteži proti bodybuildingu, vegani proti mesojedcem…) in zgodbe, ki so moralno moralno vzburljive. Take zgodbe bodo poskrbele za odličen odziv na socialnih omrežjih.
Torej kakšen je problem socialnih omrežji? Če v živo prejmemo čudne poglede in signale ne strinjanja je to za nas precej neprijetna izkušnja. Ni nam prijetno, ko nam nekdo pove, da smo prečkali črto in da smo šli predaleč. Manj časa smo pripravljeni preživeti na spletni strani, ki nam daje tak občutek. Socialna omrežja so bila dizajnirana na ta način, da nas obvarujejo pred čudnimi pogledi in nestrinjanjem. Ustrežejo naši »plemenski« naravi tako, da ugotovijo kaj nam je všeč, nato pa nam servirajo čim več teh informaciji. Z identificiranjem katere produkte, ljudi in informacije imamo radi, lahko s kar precejšnjo gotovostjo ugotovijo kaj imamo radi, nato pa nam ponudijo vse več informaciji, s katerimi smo se že v osnovi strinjali in na ta način gradijo neko pozitivno zanko, ki le še potrjuje stvari v katere verjamemo, nikoli pa ne ponudijo alternative. Niso le algoritmi, ki to počnejo. Te spletne strani nas vabijo, da sami sebe uvrstimo v določena plemena. Sledimo in prijavimo se na kanale ljudi, s katerimi se strinjamo, blokiramo strani, ki ponujajo informacije s katerimi se ne strinjamo in se dobesedno pridružimo skupinam ljudi, ki mislijo podobno kot mi. Na pladnju dobimo servirano vsebino, ki potrjuje stvari v katere verjamemo in nas ne izzovejo, da spremenimo svoje mišljenje. Znajdemo se v okolju kjer ni konfliktov in nestrinjanja. Ni se nam potrebno soočiti s posamezniki in ljudmi, ki se ne strinjajo z nami. Torej, znajdemo se v okolju kjer nas nihče čudno ne gleda.
Tista študija, o polariziranih tweetih z boljšim odzivom, ki smo jo omenili že zgoraj je pokazala, da nas tweeti z nasprotnim mnenjem redko kdaj dosežejo. Zato dobimo ogromno pozitivnega odziva od ljudi, ki se že tako ali tako strinjajo z nami. In ves ta pozitiven odziv nas porine v to, da objavljamo vse bolj ekstremne poglede na določene teme. Če delim svoj ekstremen pogled na temo glede načina prehranjevanja (npr. »Veganstvo je zelo nevarno!« P.s.: Ne se razburjat, samo primer, s tem se ne strinjam.) in prejmem veliko všečkov, komentarjev in delitev, se zavem, da se ljudje strinjajo z mano in to so informacije, ki jih imajo ljudje v mojem krogu sledilcev radi, oziroma imam več možnosti, da moja objava postane viralna. Zato skušam naslednjič to objavo celo preseči in podam še bolj ekstremen pogled na perečo temo (npr. »Veganstvo lahko povzroči smrt vašega otroka. P.s.: Še enkrat se opravičujem vsem veganom, samo naslikati želim jasno sliko.) In če želite deliti tako vsebino, boste zagotovo dobili odličen odziv na te objave, poleg tega pa se bodo na vaši domači strani začele pojavljati podobne vsebine.
Preberite in všečkajte nekaj objav glede LCHF diete in na vašem zidu se bo začelo pojavljati vse več informaciji na to temo, youtube videei pa vam bodo ponudili še vsebine s keto dieto in podobnimi dietami. Pridružite se veganskim ali »mesojedim« skupinam in na zidu se bodo začele pojavljati informacije v zvezi s tem načinom prehranjevanja. Informacije, ki bodo načeloma potrjevale to, v kar verjamete. Če gremo iskati informacije glede cepljenja na Pinterest in vaša stran bo polna neumnih in neutemeljenih kampanj proti cepljenju. Ljudje so na teh omrežjih vodeni na pot vse bolj ekstremnih informaciji. Obstaja sistem socialne okrepitve našega mnenja, ki bi v resničnem življenju potreboval veliko več časa, preko interakciji z drugimi ljudmi v naši okolici. Sedaj lahko to preko socialnih omrežji storimo v ogromnem obsegu, brez socialnih posledic.
Vse to naredi socialna omrežja zlato luknjo za prevarante in ljudi, ki hočejo zaslužiti na račun tega, da delijo neresnične, v večini primerov nepreverjene informacije in trole. Te posamezniki izkoriščajo našo »plemensko« mentaliteto in čredni nagon, da dobijo klike in oglede. To je marketing 101. Z nepreverjenimi in velikokrat iz konteksta vzetimi informacijami prestrašiti ljudi, nato pa jim prodati »rešitev«. Ja rešitev v narekovajih, ker v večini primerov je to le obliž na razpokane temelje Golden Gate mosta v San Franciscu. Vsakdo lahko napiše blog ali članek. Blog, ki ima privlačen naslov ali vsebino bo všečkan, deljen in komentiran. Je strašljivo efektivna strategija. Leta 2016 je ameriški demokratski strateg in vodja oglaševalske kampanje rekel: »Ko pride do vprašanja kateri oglasi najbolje opravijo svojo nalogo na facebooku, so grdi in nesramni oglasi zmagali prav vsakič.«
Do približno enakih rezultatov pridemo če pogledamo deljenje neresničnih informaciji na twittwerju. Avtorji so merili tako imenovane retweet kaskade. Verižna reakcija, ko je originalna objava deljena veliko širši publiki. Ko so primerjali kaskade resničnih novic in neresničnih novic, so ugotovili, da so neresnične informacije dosegle veliko večji krog ljudi. Ni bilo pomembno, da so te zgodbe prihajale iz zelo majhnih računov. Vsak do je lahko postal viralen, če je zgodba sprožila dovolj velik »plemenski« odziv. Večina teh informaciji je srednje in nizke kvalitete, naslovi pa od nas sprožijo čustven odziv. Glaven problem socialnih omrežji ni ta, da par gnilih jabolk pokvari izkušnjo. Te strani so dizajnirane, da nagrajujejo posameznike, ki delijo take informacije. Dokler se te strani ne zavejo, da je namen teh strani bolj pomemben, kot to da vidimo tistih par nesmiselnih oglasov, potem bomo na površje vedno prišle tiste slabe informacije, dobre pa bodo ostale zakopane pod kupom smeti.
