Vloga dopamina pri odvisnosti
Glavni nevrotransmiter, ki stoji za odvisnostjo, je dopamin. Vse droge povzročijo veliko rast dopamina v možganih. Tudi uporaba interneta lahko na specifičen način povzroči povečano izločanje dopamina. Dopamin je glavni igralec pri sistemu nagrajevanja. Dopamin ne poskrbi za užitek ali za to, da nam je nekaj všeč. Poskrbi predvsem za to, da nekaj hočemo. Naloga dopamina ni ta, da se počutimo dobro, ampak da nas nauči, kako ponovno pridemo do nagrade. Dopamin je izločen, ko prejmemo nepričakovane nagrade. Pomemben je za učenje in motivacijo. Dopaminu ni pomemben užitek, pomembno mu je pričakovanje določenega užitka. Pri odvisnosti pride do inhibicije receptorjev za dopamin. Kar pomeni, da ne glede na to, koliko dopamina se izloči, se ta nima kam vezati. Posledično odvisnik postane vse manj motiviran, da opravi pomembne dnevne aktivnosti. Motiviran ostane le še za stvari, ki povzročijo veliko izločanje dopamina. Zaradi tega počasi izgubi interes za hobije, dolgoročni cilji postanejo nepomembni. Inhibicija receptorjev zmanjša motivacijo in željo po opravljanju pomembnih stvari, ki od tebe zahtevajo nekaj vloženega truda.
Kako pride do odvisnosti od socialnih medijev in interneta?
Odvisnost je zdravstveno stanje človeka, ko ta zahteva podporo, snov ali okolje, ne glede na ovire ali posledice. Nanaša se na pojma tolerance in odvisnosti, v grobem pa se deli na fizično in psihično zasvojenost. Vedenjska odvisnost povzroči enako inhibicijo receptorjev za dopamin kot druge vrste odvisnosti. Kako lahko preprosta uporaba interneta povzroči iste posledice v možganih, kot da bi zaužil drogo?
Skupna točka vseh odvisnosti je, da poskrbijo za prekomerno izločanje dopamina. Vsakič ko vzameš drogo ali se priključiš na facebook, možgani ta signal interpretirajo kot nepričakovano nagrado. Nagrado, ki je povzročila veliko večji užitek, kot so sprva pričakovali. Možgani začnejo to izkušnjo vse bolj ceniti. Glede na to, kako uporabljaš internet, lahko le ta povzroči povečano izločanje dopamina. Internet poskrbi za to, da so nove informacije dostopne s klikom na gumb. Dopamin pa neverjetno dobro reagira na nekaj novega, nepričakovanega. Želimo in hočemo dobiti čim več najnovejših informaciji. Tako smo narejeni. Nove informacije možgani interpretirajo kot nagrado. Če ne bi bili zainteresirani v odkritje novih stvari, potem naši predniki nikoli ne bi našli novih virov vode, hrane in zatočišča. Ta želja po odkritju nečesa novega je razlog, zakaj je tako enostavno drsati po socialnih medijih kot so facebook, instagram, twiter, reddit … veliko več časa, kot si nameraval.
Vsaka taka nagrada od tebe zahteva izredno malo vloženega truda. Dejanje, ki ga moramo narediti, je zelo enostavno. Klikni, podrsaj gor, podrsaj levo ali desno in bam. Sprosti se kapljica dopamina. Možgani interpretirajo tvoj pametni telefon, kot da bi bil v specifičnem okolju, kjer premik tvojega palca poskrbi za nagrado v obliki novih informaciji. Torej telefon deluje kot znak, ki stimulira izločanje dopamina in premike tvojega palca. Vendar se tukaj vse skupaj ne konča. Vedno lahko še drsaš po facebooku navzdol in pričakuješ neko novo pomembno informacijo zato se izločanje dopamina ne ustavi. Te nove informacije, katerim ni videti konca, skrbijo za nenormalen nivo dopamina. Ironičen vidik, ki poskrbi za najvišje povečanje dopamina je ta, da boš mogoče dobil neko novo pomembno informacijo. Ne ta, da si jo dobil.
Če samo primeš telefon v roke in dobiš koristno informacijo je dvig dopamina relativno majhen. Če greš na telefon odpreš aplikacijo in drsaš navzdol s pričakovanjem, da mogoče dobiš koristno informacijo bo, dvig dopamina neprimerno večji. Vsak klik ali poteg po ekranu pomeni, da boš videl nekaj smešnega ali zanimivega. Prvih deset objav na facebooku je najbrž dolgočasnih. Mogoče bo pa enajsta tista, ki bo smešna ali pa ti bo dala pomembne informacije. Zato je zelo težko prekiniti z uporabo.
Odvisnost, ki jo te aplikacije povzročajo se ni zgodila po nesreči. Nir Eyal v svoji knjigi Hooked izpostavi, da je ključ pri uspešni aplikaciji ali vsebinski platformi, da povzroči odvisnost. Ko uporabnik čuti določeno čustvo, bo v roke vzel telefon in odprl aplikacijo. Negativna čustva so pri tem še kako učinkovita. Se počutiš osamljenega? Naloži na facebook ali instagram selfi z motivacijskim citatom in po nekaj všečkih in komentarjih se ne boš več počutil osamljenega. Če ti je dolgčas, je to mogoče sprožilec, da uporabiš socialna omrežja. V trenutku ti ni več dolgčas. Problem nastane, ker ta dejanja povzročijo pozornost nizke kvalitete. Taka pozornost na kratki rok povzroči, da se počutimo dobro. Na dolgi rok pa od tega nimamo ničesar. Zato tak vedenjski vzorec postaja vse pogostejši.
Pametni telefoni ti omogočijo, da zelo pogosto povzročiš dvig nivoja dopamina. Nekoliko premakneš roko, da vidiš telefon, nato parkrat po zaslonu podrgneš s palcem in kapljice dopamina se začnejo izločati. S tem postopoma utrjujemo ta vedenjski vzorec v možganih, da je uporaba interneta zelo pomembna izkušnja.
Zasvojljiva narava socialnih omrežji, sprožilci in akcije
Ni presenetljivo, da je ta zasvojiva narava vgrajena v praktično vseh aplikacijah. Nir Eyal v svoji knjigi Hooked pojasnjuje, da morajo biti spletne strani, aplikacije, platforme oblikovane tako, da je izdelek odvisen od uporabnika ali pa podjetje ne bo imelo konkurenčne prednosti. Ta tehnika, ki zasvoji uporabnike z vsebino, se imenuje »The Hook«. Nir Eyal pojasni, da je namen tehnike »The Hook« uporabniška izkušnja, ki je namenjena povezovanju uporabnikovih problemov z rešitvijo, ki jih ponuja aplikacija. To pa se dogaja tako pogosto, da vse skupaj postane navada. Tehnika »The Hook« je sestavljena iz štirih delov:
- Sprožilec (triger)
- Akcija
- Nagrada
- Naložba
Vse skupaj se začne z nekim zunanjim sprožilcem. Na primer klikni tukaj, podrsaj navzgor, podrsaj levo, ali pa nekim notranjim sprožilcem. Notranji sprožilci so ključnega pomena, da uporabnik oblikuje navado pri uporabi aplikacije ali storitve podjetja. Notranji sprožilci so stvari, ki nam povedo, kaj naj storimo. Problem nastane, ko se te notranji sprožilci sprožijo ob neki asociaciji ali spominu v možganih posameznika ali določenem čustvu. Notranje sprožilce sprožimo, ko smo v določeni situaciji, na določenem mestu, okoli določenih ljudi, ki sodelujejo v neki rutini. Najpogosteje notranje sprožilce sprožimo takrat, ko izkusimo določena čustva. Vsa ta dejanja in čustva pa narekujejo, kaj bomo naredili v naslednjem koraku. Vse to v nas sproži dejanje, ki od nas ne zahteva nič zavestnih misli. Vse skupaj poteka podzavestno. Najpogostejši notranji sprožilci so čustva. Ne katerakoli čustva, ampak predvsem negativna čustva. Torej kaj storimo, ko se počutimo osamljene? Kaj storimo, ko smo zdolgočaseni? Kaj storimo, ko nas je strah, ko nismo samozavestni, ko smo zmedeni in neprepričani? Povsem podzavestno se obrnemo na socialna omrežja.
Na akcijo vplivajo sprožilci. Kaj pa sestavlja akcijo? BJ Fogg opisuje akcijo kot najpreprostejše vedenje v pričakovanju nagrade. Zame je to klik na facebook ali instagram. Zelo enostaven proces: Sprožilec (dolgčas mi je) sproži preprosto akcijo (odprem facebook ali instagram) v pričakovanju nagrade (nova informacija, smešen video ali slika).
Ko razpravljamo o človeškem vedenju, ima večina mnenje, da dopamin vpliva na naša dejanja. Do neke mere to drži. Vendar pa je dopamin pogosto napačno razumljen kot stvar, ki povzroča, da se počutimo dobro, ker smo nekaj naredili. Predavatelj s Standforda, Robert Sapolsky, pojasni, da pride do dviga dopamina v pričakovanju nagrade in ne kot odgovor na nagrado. Ne samo da se dviga v pričakovanju nagrade, še bolj se nivo dopamina dvigne v primeru da pričakuješ nagrado in nisi prepričan ali boš nagrado sploh dobil ali ne.
Zakaj to sploh počnemo?
Zakaj ljudje to počnemo? Mogoče nismo zadovoljni s svojim življenjem? Mogoče nismo zadovoljni z zadnjim letom ali mesecem. Mogoče le nismo zadovoljni v tem določenem trenutku. Ljudje si prizadevajo za uspeh v poslu, športu, zdravju ali pri osebnih razmerjih z namenom, ker na koncu pričakujemo neko nagrado. Običajno z izjemno dobrim občutkom, ki ga dobimo, ko dosežemo nekaj pomembnega. Vendar zakaj bi investiral ogromno časa in energije v tako pomembne stvari, če lahko v sekundi izkusiš isti efekt če vzameš neko tableto ali snifaš kokain. Vem, resnično grozna miselnost, vendar ne tako zelo drugačna, kot če si na dieti in si za nagrado privoščiš slasten krof prav tisti trenutek, ko to potrebuješ, namesto da bi potrpel in lovil tisti izjemen občutek, ko te nekdo pohvali, kaj si naredil iz sebe. Celo drsanje po ekranu levo desno na tinderju in občutek navdušenja ko vidite sexy dekle ali tipa namesto, da bi vložili čas v to, da v resničnem življenju spoznate nekoga in se potrudite za to, da bi na dolgi rok zveza uspela. Kaj mislite? Katera zveza ima večji potencial? Kar vam hočem tukaj lepo povedati – tinder je največje možno sranje, ki ga je možno ustvariti. Več o tinderju mogoče drugič. Ko gledaš na internet in socialna omrežja iz te perspektive, potem vidiš, da niso le substance tiste, ki te lahko naredijo odvisnega. Teorija o vedenjskih odvisnostih postane povsem verodostojna.
Kako lahko opazimo, da internet vpliva na nas? David Foster Wallace je na enem od svojih predavanj povedal šalo: »V ribniku sta plavali dve mladi ribi. Srečali sta starejšo ribo, ki ju je pozdravila in ju vprašala, kakšna se jima zdi voda? Mladi ribi sta še nekaj časa plavali naprej nato pa ena od rib vpraša drugo, kaj za hudiča je voda?« Gary Wilson v svojem govoru tudi omenja zgodbo z ribami in pove, kako težko se je zavedati, kakšen vpliv imajo internet in socialna omrežja na nas. Edini simptom, ki se je pojavil pri moških, ki so gledali veliko pornografskih vsebin, je bil erektilna disfunkcija. Pornografija je poleg tindra drugo največje sranje, ki negativno vpliva na tvoje možgane. Na temo pornografije bi lahko napisal povsem svoj članek, zato bom ostal le pri tem. Mlade moške zato diagnosticirajo in zdravijo za motnjami kot so ADHD, socialna anksioznost in depresija zaradi simptomov, kot so pomanjkanje zanimanja za vsakdanje aktivnosti, zmanjšana sposobnost koncentracije in zmanjšanja moč volje. Za rešitev teh težav se obrnejo na psihologe in psihiatre, vendar se ne zavedajo, da bi lahko te težave odpravili že samo z enostavnimi spremembami v njihovem vedenju (omejitev uporabe socialnih omrežji, prekinitev uporabe pornografije in tindra).
Kako v treh korakih izkoristiš socialne medije v tvoje dobro
Torej prvi korak, ki ga lahko narediš, je ta, da nehaš dojemati socialna omrežja kot vir zabave. So veliko več kot to, tako pozitivno kot negativno. Začni se spraševati o vsem, kar počneš. Začni se zavedati, kaj počneš. Analiziraj, ali to kakorkoli pripomore k doseganju tvojih dolgoročnih ciljev, ali ta dejanja skrbijo za to, da ostajaš na mestu. Dandanes si dober uporabnik teh aplikaciji le, če si zasvojen. In tem firmam to neverjetno dobro uspeva. Dlje časa kot preživiš na socialnih omrežjih, več denarja jim prineseš. Če ti ponujajo stvari zastonj, potem ti nisi njihov uporabnik temveč si njihov produkt.
Drugi korak je ta, da se sprijazniš s tem, da si zasvojen. Vsi okoli tebe in tudi ti omogočajo to vrsto zasvojenosti. Želiš preveriti, kaj počne tvoja bivša punca ali fant, želiš preverit slike hudih bejb ali tipov na instagramu, pogledati smešen video ali nov butast meme na všečkanih straneh. Ne moreš živeti brez skupin, v katere si včlanjen. Kaj za hudiča? Zapustiti socialna omrežja je praktično nemogoče, saj si avtomatsko smatran kot asocialen. V tebi je neločljiva potreba po tem, da si vključen, da si del skupine. Razlog za to točko je ta, da vam pojasnim, da je to vse skupaj žal nesmiselno, saj se je svet okoli nas za vedno spremenil. Tudi če se odrečete internetu in socialnim medijem zdaj, je samo vprašanje časa, kdaj vas bo družba in notranji sprožilci prisilili v to, da začnete aplikacije ponovno uporabljati.
Živimo v greznici slabih izumov in skušnjav in supermodelov oddaljenih le klik stran, izjemnih tv šovov in facebooka. V teh časih je od tebe zahtevano, da z izjemnim trudom postaneš dovolj zavesten, da zrasteš nad patetičnimi trendi konstantnega iskanja samopotrditve z všečki in žrtvovanjem svoje lastne identitete, da smo kul. Zato ker to vsi počnejo.
Tretji korak, priložnost ali užitek. To sta dve opciji, ki jih ponuja internet. Vse, kar se želiš naučiti, vse, kar te zanima, je dostopno na internetu, a le če si to želiš. Na youtubu in drugih straneh dobiš videe, s pomočjo katerih se lahko naučiš karkoli. Pa si želiš internet izkoristiti na ta način? To je pomembno vprašanje, ki si ga moraš postaviti na tem mestu. Orodja za učenje so ti na voljo. Kaj počneš v svojem prostem času? Si na googlu, raziskuješ, se učiš, izobražuješ, vadiš, gledaš predavanja, bereš članke, knjige, gledaš dokumentarce, intervjuje ljudi s področja, v katerem želiš biti uspešen? Ali izkoristiš prosti čas za igranje igric, gledanjem youtube videov, facebook, instagram, pogovarjanjem z ljudmi o stvareh, ki so popolnoma nepomembne, gledaš motivacijske videe po katerih si zmeden in ti ne dajo nobene motivacije, saj 15 minut kasneje ponovno gledaš slike hudih bejb ali tipov na instagramu. Najlažje je naprej podajati neumne izgovore, zakaj svoj prosti čas izkoriščaš tako kot ga. Izgovori ti dajo razlog, da se pritožuješ in jamraš in kriviš stvari in ljudi, namesto da bi nekaj naredil in nehal stagnirati. Obstaja na tisoče strani, ki te lahko naučijo stvari, ki se jih že celo življenje želiš naučiti. Le nikoli jih ne pogooglaš. Ali pa si jih celo pogooglal vendar obupal takoj potem, ko si ugotovil, koliko vloženega truda bi to od tebe zahtevalo.
Kako odvisnost od socialnih medijev spraviš pod svoj nadzor ali jo celo premagaš?
Kako premagati to odvisnost? V glavi moraš imeti nek večji cilj. Obsesijo. Močno planirano usodo, ki premaga tvojo odvisnost. Samo takrat lahko uporabiš socialne medije in internet v svojo korist. Ko to enkrat imaš, sledijo naslednji koraki. Če uporabljaš svoj pametni telefon več ur dnevno in si kljub temu zadovoljen s tem kako funkcioniraš, kul. Obstajajo tudi funkcionalni odvisniki od drog in alkohola. Seveda lahko ljudje funkcionirajo normalno, kljub pretirani uporabi pametnega telefona. Če pa nisi zadovoljen s tem, kako funkcioniraš, s svojo produktivnostjo in fokusom, lahko enostavno poizkusiš prilagoditi uporabo. Kako to narediš?
- Odvšečkaj vse strani, ki skrbijo za zabavo in ne posredujejo nobene pametne informacije
- Odstrani ali »unfollowaj« vse »prijatelje«, ki ti gredo na živce, ki ne objavijo nobenih pametnih informaciji
- Všečkaj strani, ki podajajo koristne informacije na področjih, ki so ti zanimiva
- Omeji uporabno socialnih omrežji na določen čas v dnevu. Dolgčas ne sme biti razlog, da vzameš telefon v roke in se odpraviš na socialna omrežja. Če določiš ure v dnevu, ko uporabljaš socialna omrežja, bo ta čas v dnevu postal nov znak, kdaj jih boš uporabil, in želja, po tem, da greš na socialna omrežja kadarkoli ti je dolgčas, bo izginila.
Torej tvoj facebook zid bi moral izgledati nekako tako:
- Prikazujejo se ti strani, ki povečujejo tvoje znanje na področju, ki te zanima. S tem izboljšuješ svoje veščine na danem področju.
- Strani, ki razbijajo kreativne paradigme na tvojem področju, ki prikazujejo uporabo znanj na nenavadne načine in s tem stimulirajo tvojo kreativnost in odpirajo vrata za nove priložnosti in ti pokažejo drugo perspektivo.
- Strani, s katerimi konstantno obnavljaš in posodabljaš svoje znanje.
- Primeri, ki te inspirirajo. Bodi v stiku z vsebino, ki prihaja iz virov, ki so že dosegli stvari, ki si jih želiš doseči. Na primer, ljudje, ki smo ciljno orientirani, da dosežemo rezultate na področju fitnesa ali dvigovanja uteži, smo inspirirani, ko gledamo uspehe, ki jih dosegajo profesionalni bodybuilderji ali profesionalni dvigalci uteži. Zato konstanto iščemo delčke informaciji glede treninga, prehrane, spanja in miselnosti. Sedaj pa prenesite to vedenje na vsa ostala področja. To izboljša tvoje znanje, skrbi za tvojo motivacijo, da ti nove ideje in ustvari drugo perspektivo.
- Vsaj delček informaciji, ki jih dobiš na svoj zid, mora priti iz aktualnih novic. Zakaj? Zato, ker ti to omogoči pogovor s komerkoli. Znanje ti da to moč, da večina ljudi po defoltu utihne. Ljudje pač radi podajo svoje mnenje o različnih stvareh.
Če se uspešno prisiliš, da 90 % informaciji, ki jih prejmeš preko socialnih medijev, sestavljajo stvari, ki so naštete v zgornjih točkah, potem boš sledil svojim interesom s svojo odvisnostjo od socialnih medijev. 10 % pa nameni zabavi. Smeh je zelo pomembna stvar za tvojo dobro počutje. Kar povzroči tvojo osebno rast je znanje. Torej povečaj svojo dozo znanja in zmanjšaj dozo neumne zabave, ki jo potrebuješ za osvežitev.
Izkoristi socialna omrežja. Poskrbi, da do tebe pridejo le informacijie, ki so tebi pomembne. Vedno imaš izbiro. Lahko pustiš, da do tebe pride 90 % nekoristnih informaciji in sranja, ki povsem zameglijo tvoje možgane in ti jemljejo motivacijo, zmanjšajo produktivnost in jemljejo fokus ali pa poskrbiš, da do tebe pride 90 % informaciji, ki poskrbijo za to, da boš jutri veliko boljši, kot si bil včeraj.
Lahko tudi poizkusiš s tem, da prenehaš z uporabo pametnega telefona za nekaj dni. Če postaneš nemiren in razdražen takoj, ko ne moreš svojega dolgčasa razbiti s hitrim pogledom na socialna omrežja, je to dober znak, da spremeniš način uporabe pametnega telefona.
