Praktično vsak posameznik, ki nima poškodbe možganov, ima nekaj samokontrole. Vendar nas večina nima 100 % kontrole nad sabo. Če bi jo imeli, bi bilo življenje neverjetno enostavno. Ko bi šel na dieto, bi se enostavno samo odločil, da boš na dieti, in se boš te diete držal brez kakršnega koli problema. Samo odločil bi se, da nočeš oziroma ne maraš več jesti sladic. Za samokontrolo je odvisen prefrontalni korteks v naših možganih. Želimo si, da bi skrbel za naše odločitve. Naloga prefrontalnega korteksa je, da nas pripravi do tega, da naredimo stvari, ki od nas zahtevajo veliko dela. Eden od razlogov, da s težavo naredimo stvari, ki od nas zahtevajo veliko vloženega truda je, da imamo v naših možganih razvit močan sistem za nagrajevanje (kar počnejo tudi socialna omrežja), ki pa nas pripravi do tega, da naredimo stvari, ki so pomembne z vidika preživetja in reprodukcije. Glavno sporočilo, ki ga dobimo tukaj je, da naj naredimo nekaj, po čemer se bomo počutili zelo dobro. Torej ko si na dieti, prefrontalni korteks skrbi za to, da ješ zdravo, sistem nagrajevanja pa ti govori, kako zelo bi ti pasal ta kos pice ravno ta trenutek.
En izmed učinkov odvisnosti je, da da več moči sistemu za nagrajevanje in zmanjša funkcionalnost prefrontalnega korteksa. Zmanjša moč volje in poveča impulzivnost. Dolgoročni cilji začnejo trpeti na račun takojšnjega zadovoljstva. Torej vprašanje, ki si ga postavimo na tem mestu je: Ali lahko določeni aspekti interneta znižajo delovanje prefrontalnega korteksa in izboljšajo delovanje sistema za nagrajevanje in ti onemogočijo, da narediš stvari, ki ti predstavljajo izziv?
Glavni nevrotransmiter, ki stoji za odvisnostjo, je dopamin. Vse droge povzročijo veliko rast dopamina v možganih. Tudi uporaba interneta lahko na specifičen način povzroči povečano izločanje dopamina. Dopamin je glavni igralec pri sistemu nagrajevanja. Dopamin ne poskrbi za užitek ali za to, da nam je nekaj všeč. Poskrbi predvsem za to, da nekaj hočemo. Naloga dopamina ni ta, da se počutimo dobro, ampak da nas nauči, kako ponovno pridemo do nagrade. Dopamin je izločen, ko prejmemo nepričakovane nagrade. Pomemben je za učenje in motivacijo. Dopaminu ni pomemben užitek, pomembno mu je pričakovanje določenega užitka. Pri odvisnosti pride do inhibicije receptorjev za dopamin. Kar pomeni, da ne glede na to, koliko dopamina se izloči, se ta nima kam vezati. Posledično odvisnik postane vse manj motiviran, da opravi pomembne dnevne aktivnosti. Motiviran ostane le še za stvari, ki povzročijo veliko izločanje dopamina. Zaradi tega počasi izgubi interes za hobije, dolgoročni cilji postanejo nepomembni. Inhibicija receptorjev zmanjša motivacijo in željo po opravljanju pomembnih stvari, ki od tebe zahtevajo nekaj vloženega truda.
Odvisnost je zdravstveno stanje človeka, ko ta zahteva podporo, snov ali okolje, ne glede na ovire ali posledice. Nanaša se na pojma tolerance in odvisnosti, v grobem pa se deli na fizično in psihično zasvojenost. Vedenjska odvisnost povzroči enako inhibicijo receptorjev za dopamin kot druge vrste odvisnosti. Kako lahko preprosta uporaba interneta povzroči iste posledice v možganih, kot da bi zaužil drogo?
Skupna točka vseh odvisnosti je, da poskrbijo za prekomerno izločanje dopamina. Vsakič ko vzameš drogo ali se priključiš na facebook, možgani ta signal interpretirajo kot nepričakovano nagrado. Nagrado, ki je povzročila veliko večji užitek, kot so sprva pričakovali. Možgani začnejo to izkušnjo vse bolj ceniti. Glede na to, kako uporabljaš internet, lahko le ta povzroči povečano izločanje dopamina. Internet poskrbi za to, da so nove informacije dostopne s klikom na gumb. Dopamin pa neverjetno dobro reagira na nekaj novega, nepričakovanega. Želimo in hočemo dobiti čim več najnovejših informaciji. Tako smo narejeni. Nove informacije možgani interpretirajo kot nagrado. Če ne bi bili zainteresirani v odkritje novih stvari, potem naši predniki nikoli ne bi našli novih virov vode, hrane in zatočišča. Ta želja po odkritju nečesa novega je razlog, zakaj je tako enostavno drsati po socialnih medijih kot so facebook, instagram, twiter, reddit … veliko več časa, kot si nameraval.
Vsaka taka nagrada od tebe zahteva izredno malo vloženega truda. Dejanje, ki ga moramo narediti, je zelo enostavno. Klikni, podrsaj gor, podrsaj levo ali desno in bam. Sprosti se kapljica dopamina. Možgani interpretirajo tvoj pametni telefon, kot da bi bil v specifičnem okolju, kjer premik tvojega palca poskrbi za nagrado v obliki novih informaciji. Torej telefon deluje kot znak, ki stimulira izločanje dopamina in premike tvojega palca. Vendar se tukaj vse skupaj ne konča. Vedno lahko še drsaš po facebooku navzdol in pričakuješ neko novo pomembno informacijo zato se izločanje dopamina ne ustavi. Te nove informacije, katerim ni videti konca, skrbijo za nenormalen nivo dopamina. Ironičen vidik, ki poskrbi za najvišje povečanje dopamina je ta, da boš mogoče dobil neko novo pomembno informacijo. Ne ta, da si jo dobil.
Če samo primeš telefon v roke in dobiš koristno informacijo je dvig dopamina relativno majhen. Če greš na telefon odpreš aplikacijo in drsaš navzdol s pričakovanjem, da mogoče dobiš koristno informacijo bo, dvig dopamina neprimerno večji. Vsak klik ali poteg po ekranu pomeni, da boš videl nekaj smešnega ali zanimivega. Prvih deset objav na facebooku je najbrž dolgočasnih. Mogoče bo pa enajsta tista, ki bo smešna ali pa ti bo dala pomembne informacije. Zato je zelo težko prekiniti z uporabo.
Odvisnost, ki jo te aplikacije povzročajo se ni zgodila po nesreči. Nir Eyal v svoji knjigi Hooked izpostavi, da je ključ pri uspešni aplikaciji ali vsebinski platformi, da povzroči odvisnost. Ko uporabnik čuti določeno čustvo, bo v roke vzel telefon in odprl aplikacijo. Negativna čustva so pri tem še kako učinkovita. Se počutiš osamljenega? Naloži na facebook ali instagram selfi z motivacijskim citatom in po nekaj všečkih in komentarjih se ne boš več počutil osamljenega. Če ti je dolgčas, je to mogoče sprožilec, da uporabiš socialna omrežja. V trenutku ti ni več dolgčas. Problem nastane, ker ta dejanja povzročijo pozornost nizke kvalitete. Taka pozornost na kratki rok povzroči, da se počutimo dobro. Na dolgi rok pa od tega nimamo ničesar. Zato tak vedenjski vzorec postaja vse pogostejši.
Druga pomembna posledica vedenjske odvisnosti je inhibicija prefrontalnega korteksa. Sistem nagrajevanja poskrbi, da konstanto hrepenimo po določenem vedenjskem vzorcu. Prefrontalni korteks, ki slabo funkcionira, pa ne omogoči, da bi lahko te občutke spravili pod kontrolo. Ta izguba funkcije prefrontalnega korteksa je vidna pri vseh tipih odvisnosti.
Študije internetne odvisnosti so pokazale, da je ta konstantna želja po nečem novem, do česar lahko pridemo s preprostim klikom, glavni razlog za odvisnost od interneta. Tako torej dopustiš, da te kontrolira želja po nečem novem. Nalogo, ki bi jo moral opraviti prefrontalni korteks, prevzame primitiven sistem nagrajevanja. Možgani postanejo razvajeni in iščejo takojšnje zadovoljstvo in postanejo nezmožni slediti dolgoročnim ciljem.
Obstaja sum, da ljudje izgubijo zmožnost koncentracije oziroma izgubijo voljo zaradi konstantne možnosti dostopa do novih informacij na dosegu klika, ki jo omogoča internet. Gary Wilson v svojem TEDx Talku pojasnjuje, da se že od leta 2009 pojavljajo številne študije o »internetni odvisnosti« in posledicah, ki jih le-ta prinaša. Gary pravi: »Do sedaj so vse raziskave možganov pokazale, da lahko konstanten dostop do novih informaciji na klik povzroči zasvojenost.« Šele po tem, ko sem videl Garyjev govor, sem pomislil, da lahko uporaba interneta in socialnih omrežji vpliva na mojo produktivnost in osebne odnose.
Ni presenetljivo, da je ta zasvojiva narava vgrajena v praktično vseh aplikacijah. Nir Eyal v svoji knjigi Hooked pojasnjuje, da morajo biti spletne strani, aplikacije, platforme oblikovane tako, da je izdelek odvisen od uporabnika ali pa podjetje ne bo imelo konkurenčne prednosti. Ta tehnika, ki zasvoji uporabnike z vsebino, se imenuje »The Hook«. Nir Eyal pojasni, da je namen tehnike »The Hook« uporabniška izkušnja, ki je namenjena povezovanju uporabnikovih problemov z rešitvijo, ki jih ponuja aplikacija. To pa se dogaja tako pogosto, da vse skupaj postane navada. Tehnika »The Hook« je sestavljena iz štirih delov:
Vse skupaj se začne z nekim zunanjim sprožilcem. Na primer klikni tukaj, podrsaj navzgor, podrsaj levo, ali pa nekim notranjim sprožilcem. Notranji sprožilci so ključnega pomena, da uporabnik oblikuje navado pri uporabi aplikacije ali storitve podjetja. Notranji sprožilci so stvari, ki nam povedo, kaj naj storimo. Problem nastane, ko se te notranji sprožilci sprožijo ob neki asociaciji ali spominu v možganih posameznika ali določenem čustvu. Notranje sprožilce sprožimo, ko smo v določeni situaciji, na določenem mestu, okoli določenih ljudi, ki sodelujejo v neki rutini. Najpogosteje notranje sprožilce sprožimo takrat, ko izkusimo določena čustva. Vsa ta dejanja in čustva pa narekujejo, kaj bomo naredili v naslednjem koraku. Vse to v nas sproži dejanje, ki od nas ne zahteva nič zavestnih misli. Vse skupaj poteka podzavestno. Najpogostejši notranji sprožilci so čustva. Ne katerakoli čustva, ampak predvsem negativna čustva. Torej kaj storimo, ko se počutimo osamljene? Kaj storimo, ko smo zdolgočaseni? Kaj storimo, ko nas je strah, ko nismo samozavestni, ko smo zmedeni in neprepričani? Povsem podzavestno se obrnemo na socialna omrežja.
Na akcijo vplivajo sprožilci. Kaj pa sestavlja akcijo? BJ Fogg opisuje akcijo kot najpreprostejše vedenje v pričakovanju nagrade. Zame je to klik na facebook ali instagram. Zelo enostaven proces: Sprožilec (dolgčas mi je) sproži preprosto akcijo (odprem facebook ali instagram) v pričakovanju nagrade (nova informacija, smešen video ali slika).
Ko razpravljamo o človeškem vedenju, ima večina mnenje, da dopamin vpliva na naša dejanja. Do neke mere to drži. Vendar pa je dopamin pogosto napačno razumljen kot stvar, ki povzroča, da se počutimo dobro, ker smo nekaj naredili. Predavatelj s Standforda, Robert Sapolsky, pojasni, da pride do dviga dopamina v pričakovanju nagrade in ne kot odgovor na nagrado. Ne samo da se dviga v pričakovanju nagrade, še bolj se nivo dopamina dvigne v primeru da pričakuješ nagrado in nisi prepričan ali boš nagrado sploh dobil ali ne.
To je zelo pomembno, saj pomeni da sploh ni potrebno, da je vsebina, ki nam jo ponujajo aplikacije in platforme dobra, da se vračaš nazaj na to platformo po svoj dnevni fiks. Samo zasnovana mora biti na ta način, da od njih pričakujemo in iščemo nagrado. Na primer, poglejmo si facebook. Ali je ta luštna punca, ki citira Marlyn Monroe zanimiva? Kaj pa slika kolegovega kosila na naslednji objavi? Kaj pa nova objava na blogu ali nov članek, ki ga piše nekdo, ki mu slediš že dlje časa? Zid na facebooku izkorišča dvige v nivoju dopamina, ki ga izkusimo tekom preletavanja novih informaciji, ker pričakujemo možno nagrado v obliki koristne informacije. Zato drsamo in drsamo po ekranu, dokler ne dobimo svojega fiksa. Ter nato nadaljujemo z istim vedenjskim vzorcem do naslednjega in naslednjega in naslednjega.
Zakaj ljudje to počnemo? Mogoče nismo zadovoljni s svojim življenjem? Mogoče nismo zadovoljni z zadnjim letom ali mesecem. Mogoče le nismo zadovoljni v tem določenem trenutku. Ljudje si prizadevajo za uspeh v poslu, športu, zdravju ali pri osebnih razmerjih z namenom, ker na koncu pričakujemo neko nagrado. Običajno z izjemno dobrim občutkom, ki ga dobimo, ko dosežemo nekaj pomembnega. Vendar zakaj bi investiral ogromno časa in energije v tako pomembne stvari, če lahko v sekundi izkusiš isti efekt če vzameš neko tableto ali snifaš kokain. Vem, resnično grozna miselnost, vendar ne tako zelo drugačna, kot če si na dieti in si za nagrado privoščiš slasten krof prav tisti trenutek, ko to potrebuješ, namesto da bi potrpel in lovil tisti izjemen občutek, ko te nekdo pohvali, kaj si naredil iz sebe. Celo drsanje po ekranu levo desno na tinderju in občutek navdušenja ko vidite sexy dekle ali tipa namesto, da bi vložili čas v to, da v resničnem življenju spoznate nekoga in se potrudite za to, da bi na dolgi rok zveza uspela. Kaj mislite? Katera zveza ima večji potencial? Kar vam hočem tukaj lepo povedati – tinder je največje možno sranje, ki ga je možno ustvariti. Več o tinderju mogoče drugič. Ko gledaš na internet in socialna omrežja iz te perspektive, potem vidiš, da niso le substance tiste, ki te lahko naredijo odvisnega. Teorija o vedenjskih odvisnostih postane povsem verodostojna.
Če imate dovolj volje, da takoj prekinete z uporabo socialnih omrežji potem toliko bolje za vas. Vendar zame in za veliko večino ni tako enostavno prekiniti z navado. Ideja je, da ne prenehate z uporabo interneta in socialnih omrežji, vendar da se zavete, kdaj ste bili potegnjeni v zanko, ki je neločljivo povezana z uporabo teh omrežji. Nič ni narobe če med 10 minutnim premorom naredite nekaj, v čemer uživate. Ko pa nezavedno porabite ure dnevno na teh platformah, potem tukaj nastane težava.
Dobra novica je, da že samo razumevanje, kako internet in socialni mediji manipulirajo s tvojimi možgani, privede do tega, da veš, kako se temu izogniti. V svojem TEDMED govoru Judson Brewer opisuje, kako uspešno prekiniti slabo navado. Ideja je, da se preprosto zaveš, kaj se s teboj dogaja. Ko pričneš z uporabo socialnih omrežji, se poglobiš vase in se vprašaš zakaj sploh to počnem. Hitro se boste zavedali, da vam socialna omrežja internet dajo le začasno dobro počutje in da na dolgi rok od tega nimate nič. S preprostim upoštevanjem svojih občutkov, ko uporabljate socialna omrežja, se boste zavedali, kaj točno je sprožilo željo po uporabi, in končno boste lahko prenehali uporabljati socialna omrežja s svojim lastnim zavestnim nadzorom. Naslednjič ko boste hoteli uporabiti facebook ali instagram, se za trenutek zamislite, zakaj to sploh počnete? Ste zdolgočaseni, osamljeni, zafustrirani ker imate težavo pri opravljanju naloge, ki so vam jo dali? Mogoče ste lačni ali pa vam je padla koncentracija. Nato razmislite o tem, kaj čutite med samo uporabo facebooka ali instagrama. Če uporabljate aplikacijo več kot 5 minut ali res na vas vpliva na kakršenkoli zadovoljiv način? Ste resnično srečni, ker ste že več kot 15 minut porabili s pomikanjem navzdol po vseh postih z namenom, da bo tisti 233 post popoln in poskrbel za vaše dobro počutje? Nekaj časa bo trajalo, da ponovno prevzamete kontrolo nad uporabo socialnih omrežji in interneta. Na koncu dneva je vredno.
Torej prvi korak, ki ga lahko narediš, je ta, da nehaš dojemati socialna omrežja kot vir zabave. So veliko več kot to, tako pozitivno kot negativno. Začni se spraševati o vsem, kar počneš. Začni se zavedati, kaj počneš. Analiziraj, ali to kakorkoli pripomore k doseganju tvojih dolgoročnih ciljev, ali ta dejanja skrbijo za to, da ostajaš na mestu. Dandanes si dober uporabnik teh aplikaciji le, če si zasvojen. In tem firmam to neverjetno dobro uspeva. Dlje časa kot preživiš na socialnih omrežjih, več denarja jim prineseš. Če ti ponujajo stvari zastonj, potem ti nisi njihov uporabnik temveč si njihov produkt.
Drugi korak je ta, da se sprijazniš s tem, da si zasvojen. Vsi okoli tebe in tudi ti omogočajo to vrsto zasvojenosti. Želiš preveriti, kaj počne tvoja bivša punca ali fant, želiš preverit slike hudih bejb ali tipov na instagramu, pogledati smešen video ali nov butast meme na všečkanih straneh. Ne moreš živeti brez skupin, v katere si včlanjen. Kaj za hudiča? Zapustiti socialna omrežja je praktično nemogoče, saj si avtomatsko smatran kot asocialen. V tebi je neločljiva potreba po tem, da si vključen, da si del skupine. Razlog za to točko je ta, da vam pojasnim, da je to vse skupaj žal nesmiselno, saj se je svet okoli nas za vedno spremenil. Tudi če se odrečete internetu in socialnim medijem zdaj, je samo vprašanje časa, kdaj vas bo družba in notranji sprožilci prisilili v to, da začnete aplikacije ponovno uporabljati.
Živimo v greznici slabih izumov in skušnjav in supermodelov oddaljenih le klik stran, izjemnih tv šovov in facebooka. V teh časih je od tebe zahtevano, da z izjemnim trudom postaneš dovolj zavesten, da zrasteš nad patetičnimi trendi konstantnega iskanja samopotrditve z všečki in žrtvovanjem svoje lastne identitete, da smo kul. Zato ker to vsi počnejo.
Kako premagati to odvisnost? V glavi moraš imeti nek večji cilj. Obsesijo. Močno planirano usodo, ki premaga tvojo odvisnost. Samo takrat lahko uporabiš socialne medije in internet v svojo korist. Ko to enkrat imaš, sledijo naslednji koraki. Če uporabljaš svoj pametni telefon več ur dnevno in si kljub temu zadovoljen s tem kako funkcioniraš, kul. Obstajajo tudi funkcionalni odvisniki od drog in alkohola. Seveda lahko ljudje funkcionirajo normalno, kljub pretirani uporabi pametnega telefona. Če pa nisi zadovoljen s tem, kako funkcioniraš, s svojo produktivnostjo in fokusom, lahko enostavno poizkusiš prilagoditi uporabo. Kako to narediš?
Torej tvoj facebook zid bi moral izgledati nekako tako:
Če se uspešno prisiliš, da 90 % informaciji, ki jih prejmeš preko socialnih medijev, sestavljajo stvari, ki so naštete v zgornjih točkah, potem boš sledil svojim interesom s svojo odvisnostjo od socialnih medijev. 10 % pa nameni zabavi. Smeh je zelo pomembna stvar za tvojo dobro počutje. Kar povzroči tvojo osebno rast je znanje. Torej povečaj svojo dozo znanja in zmanjšaj dozo neumne zabave, ki jo potrebuješ za osvežitev.
Izkoristi socialna omrežja. Poskrbi, da do tebe pridejo le informacijie, ki so tebi pomembne. Vedno imaš izbiro. Lahko pustiš, da do tebe pride 90 % nekoristnih informaciji in sranja, ki povsem zameglijo tvoje možgane in ti jemljejo motivacijo, zmanjšajo produktivnost in jemljejo fokus ali pa poskrbiš, da do tebe pride 90 % informaciji, ki poskrbijo za to, da boš jutri veliko boljši, kot si bil včeraj.
Lahko tudi poizkusiš s tem, da prenehaš z uporabo pametnega telefona za nekaj dni. Če postaneš nemiren in razdražen takoj, ko ne moreš svojega dolgčasa razbiti s hitrim pogledom na socialna omrežja, je to dober znak, da spremeniš način uporabe pametnega telefona.
Cilj je, da se zavestno potrudiš, da uporabljaš vse manj vedenjskih vzorcev, ki pripeljejo do takojšnjega zadovoljstva. Če moraš socialna omrežja uporabiti z namenom, da nekoga kontaktiraš ali da prebereš blog, ki ga je nekdo objavil, potem to defenitivno naredi. Uporaba interneta s specifičnim namenom je nekaj povsem drugega kot pasivno požiranje neuporabnih informaciji.
Sporočilo objave seveda ni, da preprosto nehate uporabljati internet in socialna omrežja. Pomembno pa je, da razumete, kako internet in socialna omrežja vplivajo na vas. Temu primerno lahko prilagodite uporabo in izkoristite ves potencial, ki ga internet ponuja v svoje dobro.
Kako navkljub temu, da si introvert, biti slišan, uspeti in voditi v glasnem modernem svetu, ki nikoli ne utihne? Introvert v ekstrovertnem svetu Desetletja smo
Sranje se bolje prodaja Sranje se prodaja bolje Preden znorite, čustveno in burno odreagirate na trditve, ki sem jih napisal na fb profilu, prosim preberite
Znanstveno utemeljen trening za trebušne mišice Trening Za Trebušne Mišice Vsi jih imamo, nekateri vidne, drugi skrite. Večina jih želi imeti, le redki, ki jih