Osebnost in trening

Stol, orodje, zmaj in kako osebnostne lastnosti vplivajo na trening preference?

Trening in osebnostne lastnosti

Ko želim izdelati stol ali mizo. Grem v delavnico. V delavnici so mi na voljo številna orodja. Kladivo, izvijač, brusilni papir, vrtalnik in še bi lahko našteval. Da izdelam kar se da dobro mizo, uporabim vso potrebno orodje, ki mi je na voljo. Najbrž bi lahko mizo naredil le s kladivom, vendar najbrž ne bi bila najboljša.

O osebnostnih lastnostih lahko razmišljam kot o načinih na katere si poenostavim svet in okolje okoli mene. Na svetu je veliko različnih prostorov v katerih se lahko znajdem, obstajajo številni različni načini, kako gledam na svet in ga dojamem ter znotraj njega dobro funkcioniram. Znova in znova si moram v mislih ponoviti, da drugi ljudje razmišljajo na številne različne načine, gledajo na svet s povsem drugega zornega kota, so za njimi popolnoma drugačne življenjske izkušnje pa kljub temu znotraj njega funkcionirajo odlično ali bolje od mene. Skušam razumeti različne perspektive in ne obsojati, čeprav mi velikokrat ne uspe.

Prav zaradi tega lahko postanem trener, odvetnik, vodovodar ali zdravnik. Vsi ti načini obstoja delujejo, čeprav so povsem različni načini delovanja v svetu. Prav tako imam lahko različne osebnosti in dobro delujem, v kolikor sem sposoben poiskati prostor, v katerem moji točno določeni filtri (osebnostne lastnosti) in vedenjska nagnjenost sovpadata z zahtevami okolja v katerem se nahajam. Značilnost pozitivnega razvoja in napredka je pomoč pri kreaciji posameznika, ki je sposoben delovati neodvisno in to je implicitni ideal, ki se skriva na dnu trenerskega dela. Z drugimi besedami, ideal trenerskega dela je pomagati posamezniku napredovati v pozitivni smeri in ga naučiti uporabe številnih orodij, s katerimi postane popolnoma samostojen.

osebnostne lastnosti

Trening in mit o zmaju

Svojo pot ali pot ene izmed mojih strank si lahko predstavljam, kot mit o zmaju. Ta mit je ena izmed najstarejših zgodb človeštva in govori o zmaju, ki živi pod zemljo in je večen. Vsake toliko čase se dvigne iz podzemlja in ogrozi trenutno stanje. V tem stanju se nekdo odloči, da se bo z zmajem soočil prostovoljno. Potem, ko premaga zmaja s seboj nazaj prinese nekaj, kar je neprecenljive vrednosti. Včasih, ker je heroj po navadi moškega spola, je stvar, ki jo prinese nazaj in je neprecenljive vrednosti, ženska, ki jo je zmaj ugrabil. Včasih nazaj prinese zlato, včasih pa kakšen drug zaklad, kot na primer v zgodbi o Hobitu. To je klasična herojska zgodba. Ta zgodba je izredno pomemben element klinične psihologije in temelji na ideji, da se učimo na podlagi prostovoljnega kontakta s stvarmi, ki nas strašijo ali pa se nam gnusijo. Podobne prijeme uporabljam pri svojem delu s strankami, le da jih ne uporabim v smislu, da se soočijo s stvarmi, ki jih strašijo ali gnusijo, pomagam jim, da se soočijo s stvarmi, ki so težke, naporne in včasih strašljive.

Na primer. Zmaj je problem s katerim se soočam. Lahko želim shujšat, pa ne vem kako. Želim postati močnejši, pa ne vem kako. Mogoče mi je že nekajkrat uspelo shujšati, pa se mi je vedno zataknilo na istem mestu in sem nazadoval točno tja, kjer sem začel. Zmaj je problem, ki ga premagam in zlato je tista stvar, ki jo želim dobiti. Kako premagam zmaja? Z uporabo številnih orodji, ki so mi na voljo in se jih moram naučiti uporabiti.

trening, osebnostne lastnosti, mit o zmaju

Učim se, kadar se motim

Vedno se učim, ko se motim, kar je izredno nadležno. Kaj se sploh naučim, kadar imam prav? Hodim in operiram v svetu in vsaj približno vem, kaj si želim, da bi se zgodilo. Na svet vedno gledam z smislom, da se mi zgodi to kar želim. Delujem, kot da se bo zgodilo to, kar želim, da se mi zgodi. Če se to zgodi, potem sem srečen in zadovoljen. Prvič kot prvič, dobim to kar sem si želel in to je mogoče dobro, ni pa nujno da je. Drugič kot drugič, če me moje vedenje pripelje do tega kar želim, potem dobim potrditev, da je moj model delovanja dober. Rezultat tega, da dobim kar želim nakazuje na to, da moj model ne vsebuje nobene napake.

Pogosto pa se zgodi, da s tem, ko delujem v smeri, da dobim kar želim in potem ne dobim tega kar želim, vse skupaj postane neprijetno, ker ne dobim tega kar želim, vendar je še bolj neprijetno predvsem zaradi tega, ker to s seboj prinese namig, da model po katerem delujem v svetu ni učinkovit ali pa je celo nepravilen. Motim se.

Na primer. Danes začnem trenirat in se zdravo prehranjevat, čez tri tedne pa pričakujem točno določene rezultate. 3 kilograme manj, bolje se mi vidijo mišice, bolje se počutim. Po treh tednih ugotovim, da temu žal ni tako, shujšal sem kakšno kilo, pa še to ne vem ali je le voda ali je karkoli drugega, nekaj malega se mi pozna na hlačah, mišic še ne vidim. Vse skupaj mi predstavlja velik poraz, kljub temu, da vem da napredujem. Deloma zato, ker nisem dobil tistega kar želim. Na tem koraku velikokrat obupam. Vendar to ni vse. Mogoče se zavem, da je nekaj narobe s tem, kako si konceptualiziram to situacijo in soočen sem s problemom. Problem je pojav domene neznanega. Koliko še ne vem in ne znam? Kakšno napako sem naredil? Zakaj ne hujšam? Mogoče nisem tako vztrajen, kot sem mislil da sem. Vse to je lahko res velik problem. Mogoče sem v družbi ljudi, ki niso iskreni do mene in mi ne povedo, kje delam napake. Vedno mi govorijo, kako sem kul in super ter da delam vse prav. Ali pa sem v družbi ljudi, ki mi mečejo polena pod noge, dvomijo vame, še bolj kot vase dvomim sam in mi govorijo, da je itak brez veze početi to kar počnem. Sedaj mi počasi vsaj približno postaja jasno, zakaj se je tako težko spremeniti. Zakaj je sprememba življenjskega sloga tako zahtevna.

Ko naredim take napake, se moram z njimi soočiti. Seveda lahko obupam in se slepim, da to enostavno pri meni ne deluje, lahko pa si priznam, da delam napake. Že to je samo po sebi velik šok in počutim se popolnoma nesposobnega. Nato raziščem, kje sem naredil napake in kako jih lahko popravim, da v prihodnosti ne bom ponovil istih napak.

To pa lahko na nek napišemo kot herojsko potovanje in spopad z zmajem za zaklad. Zmaj je stvar, kjer nam je spodletelo in kjer sem preobremenjen z negativnimi čustvi, kaosom in zmedenostjo. Heroj je oseba, ki se z zmajem spopade prostovoljno in nazaj prinese zaklad. Ena izmed stvari, ki jih naredim je ta, da ugotovim s čim se bojim soočiti in česa se izogibam, to razbijem v majhne koščke in zgradim strategije s katerimi se približam obvladovanju problema. To posledično izboljša mojo osebnost in mi omogoča, da se razvijem v osebo, ki ne bo ves čas ponavljala enih in istih napak.

trening, osebnostne lastnosti, učenje

Številna orodja mi pomagajo doseči spremembo

Pa se vrnimo na začetek, kjer smo govorili o orodju, ki ga uporabim za izdelavo stola ali mize. O sebi lahko razmišljam kot o inženirju, saj skušam zgraditi boljšega sebe. Lahko rečem, da če sem mizar ali mehanik, potem je tvoja zmožnost, da izdelam mizo ali popravim avtomobil, odvisna od učinkovitosti uporabe orodji, ki jih imam na voljo. Več orodji, kot imam na voljo, več možnosti imam, da se s stvarmi primerno soočim.

Naučiti se želim uporabe številnih sofisticiranih orodji, ki mi bodo pomagale bolje razumeti sebe, saj se bom tako bolje znašel v svetu. Naučiti se želim praktičnih stvari, ki jih bom z lahkoto uporabil pri delu z drugimi. Moj karakter in osebnost je praktično edina stvar na katero se lahko zanesem in ju s seboj nesem v številne situacije. Bolj kot sem sofisticiran, več kot imam znanja, v razmerju do sebe in drugih, bolje razumem ljudi in bolje razumem naravo svojega bitja. Zaradi tega imam večjo verjetnost, da nadaljujem življenje v katerem se počutim dobro in ne slabo.

Hiter pregled »Velikih 5« faktorjev osebnosti

Velikih 5 smo našteli že v eni izmed prejšnjih objav. Strukturne elemente osebnosti lahko štejemo za implicitne strukture, ki upravljajo naše zaznavanje sveta in nas nagibajo k določenim vrstam vedenja. Na hitro bom šel čez model »Velikih 5 faktorjev osebnosti« o katerem bom bolj podrobno govorili v nadaljevanju. Model »Velikih 5« je statistični model. Model je bil generiran na podlagi 50 let raziskovanja področja osebnosti. Psihologi so združili na kup vse podatke in iz njih izcimili pridevnike v angleškem jeziku, ki so opisali človeška bitja. Poiskali so vse pridevnike, ki so jih lahko našli in jih obdelali s procesom imenovanim faktorska analiza. Faktorska analiza nam omogoča statistično določiti, kako so si med seboj podobni pridevniki. Na primer, če damo 1000 ljudem seznam pridevnikov s katerimi se lahko opišejo in eden izmed pridevnikov bi bil »srečen«, drugi od pridevnikov bi bil »družaben« bi hitro ugotovili, da tisti, ki sebe ocenijo kot »zelo srečni« bi se hkrati ocenili tudi kot »zelo družabni«. Na drugi strani tisti, ki bi sebe ocenili kot »nesrečni« bi se hkrati ocenili tudi kot »nedružabni«. Če pogledamo te vzorce povezanosti, lahko določimo katere so glavne dimenzije človeške osebnosti.

trening in velikih 5 faktorjev osebnosti

Ekstravernost in nevroticizem

Ena izmed dimenziji je grobo rečeno sreča ali dimenzija pozitivnih čustev. To je ekstravertnost. Druga dimenzija je nevroticizem in je dimenzija negativnih čustev. Torej, če nekoga vprašam ali je tesnoben in če se na lestvici od 1 -10 oceni visoko, potem bo najverjetneje visoko oceno postavili tudi, ko jih vprašam ali so žalostni. Kot se izkaže se negativna čustva združijo skupaj. Ljudje, ki izkusimo več enega negativnega čustva, imajo lastnost, da izkusimo več negativnih čustev.

Prijetnost (sprejemljivost)

Tretja dimenzija je prijetnost. Če sem prijeten, potem se žrtvujem, sem sočuten in vljuden. Če se znajdem v družbi prijetne osebe, potem hitro ugotovim, da ne mara konflikta in da ji je mar za druge ljudi. Če sem prijetna oseba, potem velikokrat težave drugih postavim pred svoje težave, nisem tekmovalen in rad sodelujem. Prijetnost je dimenzija, kjer ženske dosegajo višje rezultate, kot moški.

Vestnost

Naslednja dimenzija je vestnost. Vestnost je dober pokazatelj, če želim uspeti v šoli ali na delovnem mestu ali na telovadbi, sploh če sem športnik, menedžer ali administrator. Na tem mestu moram izpostaviti, da o vestnosti razumemo in vemo zelo malo stvari, vendar zanesljivo izstopa  v raziskavah. Če sem vesten, potem sem marljiv, delaven in urejen. Urejenost je povezana z občutljivostjo na gnus. Če sem urejen in čist ter me postaviš v umazano kuhinjo, potem se bom odzval z gnusom in takoj bom želel vse pospraviti in počistiti. Pri urejenosti je variabilnost visoka. Povezanost med vestnostjo in dobrimi ocenami je relativno visoka in je drugi najboljši pokazatelj dobrih ocen za inteligenco. Vestni in urejeni ljudje si organizirajo svoj čas in ga efektivno porabijo. Psihologom še ni uspelo raziskati biologije in psihologije vestnosti. Vestnost zahteva žrtvovanje sedanjosti za prihodnost in zato moramo biti sposobni razumeti koncept časa. Za enkrat še ne vemo, kako lahko izboljšamo vestnost. Lahko pa z razumevanjem vestnosti, uporabim orodja, ki jih uporabljajo vestni ljudje, da sem bolj delaven in učinkovit. Vestni ljudje postavijo strategijo, kako bodo rešili problem, potem pa se držijo strategije, ki so jo postavili.

Odprtost

Zadnja dimenzija je odprtost in je kreativna lastnost ter je povezana z inteligenco. Ko govorimo o inteligenci govorimo o IQ. IQ je višji pri ljudeh, ki so bolj kreativni, kar ni presenetljivo. Če sem odprta oseba imam rad spremembe, estetiko in umetnost, rad imam filme in poezijo. V meni je nekaj kar mi da občutljivost na estetiko. Dejstvo je, da ni vsak kreativen. Le redki so resnično kreativni. Kreativnost ima kar 13 dimenziji. Pisanje, komponiranje, petje, ples, igranje, filozofija, igranje inštrumenta, znanstveno raziskovanje, inženirstvo, podjetništvo, arhitektura, kuhanje.

Moja osebnost vpliva na to, kako vidim svet in procesiram informacije

Moj temperament, moja utelešena osebnost, ki jo sestavlja set filtrov skozi katerega vidim svet in spreminja način, na katerega procesiram informacije. Osebnost mi lahko pove ogromno o meni in o drugih. Pomaga mi ugotoviti, kako lahko poenostavim svet, ker ne morem vsega narediti in biti dober v vsem. Zato smo ljudje specializrani imamo specializirane niše v katerih operiramo. Lahko govorimo o socialnih nišah. Niša je prostor oziroma okolje, kjer moje točno določene veščine služijo temu, da preživim oziroma normalno delujem.

Če sem ekstrovertiran, potem bom iskal socialno nišo, ker uživam v družbi ljudi. Če sem introvertiran, potem bom veliko več časa preživel sam. Kot introvertirana oseba si ne želim imeti službe kjer moram prodajati stvari in nočem imeti službe, kjer sem obkrožen z ljudmi, ki od mene zahtevajo veliko socialne interakcije, ker me to izčrpava. Če sem ekstrovertiran so to točno tiste stvari, ki jih želim početi. Ekstrovert vidi svet, kot prostor družabnih priložnosti, introvert pa vidi svet, kot prostor iz katerega se mora umakniti in čas preživeti sam. Izkaže se, da sta oba načina bitja veljavna in dobra. Problem je le v tem, da se moj temperament sklada z zahtevami okolja in da imam srečo in se rodim v obdobju, kjer najdem nišo skladno s svojim temperamentom, ker ni nujno, da je temu tako. V korona krizi so ekstrovertirani ljudje veliko bolj izpostavljeni in osamo težje prenašajo kot introvertirani ljudje.

Vse te temperamentne dimenzije se spreminjajo zaradi pritiska evolucije. Zato obstaja normalna distribucija ekstroverntosti večina ljudi se znajde nekje na sredini, ko pa gremo proti ekstremom najdemo vedno manj ljudi. Večina okolji v človeški evoluciji se sklada s centrom distribucije.  Drugače se ne bi razvili tako kot smo se. Včasih bo to, da sem zelo ekstrovertiran delovalo izredno dobro v manjšini okolji in niš, včasih pa bo to vodilo v katastrofo. 

rening, osebnost, normalna distribucija

Dve stvari, ki jih moram vedeti, da dobro delujem

Predstavljam si, da sta na tem svetu dve stvari, ki jih moram vedeti. Verjamem, da moram vedeti iz česa je svet sestavljen in to je domena znanosti, poleg tega pa moram vedeti, kako delovati v tem svetu. To pa je povsem druga stvar. Vedeti moram, kako delovati in to je najpomembnejša stvar, ki jo moram znati, ker sem živo bitje. Iskanje tega ravnovesja je izrednega pomena. Če se preveč oprem na znanost, potem bom težko deloval v svetu. Če se ne oprem nanjo, bom naredil ogromno nepotrebnih napak.

Medosebna komunikacija

Medosebna komunikacija igra veliko vlogo pri osebnih spremembah. Iskrena komunikacija med dvema osebama lahko povzroči spremembe v osebnosti. Tega se zavedam, saj je nekaj zelo privlačnega v globokih in odkritih pogovorih, kjer sem sposoben reči stvari, ki jih normalno ne bi povedal in te nekdo dejansko posluša, sam pa poslušam njih. V tem pogovoru en drugega premikava naprej na drug nivo. To je drugače, kot pogovor kjer imam prav in skušam drugega prepričati, da imam prav in obratno. To je tipični pogovor. Zdravilni pogovor je pogovor sestavljen večinoma z vprašanj kot na primer, kaj se s tabo dogaja, kako si, s kakšnimi problemi se soočaš, kaj misliš o teh problemih, kakšna misliš, da je rešitev?  Lahko najdeva način, da prideva tja? Je pogovor, kjer rešujeva probleme. Temelji na predpostavki, da ima oseba s katero se pogovarjamo kapaciteto, da raste v pozitivni smeri, če se za to odloči. Na ta način želim delovati, da z vprašanji pomagam sebi in drugim preiti na višji nivo.

Sedaj pa se mi poraja pomembno vprašanje. Kako?

trening, osebnost, komunikacija

Vpliv osebnostnih lastnosti na trening preference?

Na hitro bom pregledal, kako osebnostne lastnosti vplivajo na preference pri treningu, kasneje pa se bom v vse skupaj bolj poglobil. Zdaj ko poznam osnove »Velikih 5« osebnostnih lastnosti, se lahko osredotočim na to, kako te lastnosti vplivajo na naše preference glede treninga in kako lahko s temi informacijami izberem vadbo ali trening, ki mi najbolj ustreza ter kakšen program treninga je zame primeren. Zavedati se moram, da so opisi v nadaljevanju zelo površinski in da se bo za razumevanje te tematike potrebno zelo poglobiti in raziskati razmerje osebnosti do treninga.

Zelo preprosta razčlenitev trening preferenc glede na vsako osebnostno lastnost

Visoka odprtost:

Če je moja odprtost na visokem nivoju, potem najbrž potrebujem različne športne aktivnosti. in raznolik trening Tek, joga, plezanje, gimnastika, trening za moč…  Rad menjam okolje. V programu potrebujem številne variacije. Lahko v različnih razponih ponovitev, različne serije, pogosteje menjam vaje, tempo, uporabljam številne različice vaj, treningi so si med seboj različni. Kljub temu pa rad vaje izvajam natančno in estetsko… Ne glede na vse to pa mora imeti program treninga še vedno rdečo nit. Vse to poskrbi, da je moj um stimuliran in vedno raziskujem ter se učim nove stvari. Rad sem vključen v sestavljanje programa.

Nizka odprtost:

Če je moja odprtost na nizkem nivoju, potem potrebujem stabilno rutino, tako da vadim in izvajam podobne dejavnosti vsak dan, dokler se ne počutim udobno. Najraje se držim le enega prostora za trening in nerad menjam okolje, saj mi to olajša doslednost. Rad se počutim domače. V programu ne potrebujem veliko variaciji, iščem udobje v tem, da res dobro osvojim vajo preden se grem učiti naslednje. Sama natančnost in estetika izvedbe vaj mi nista tako pomembni. Trening mora biti zelo strukturiran in imeti rdečo nit.

Visoka vestnost:

Osvojiti nove navade mi je nekaj povsem naravnega. Ko si postavim sistem se ga držim in pri tem ne rabim veliko pomoči. Z motivacijo nimam težav, saj jo najdem v tem, da sem dosleden. Odgovoren sem sam sebi in trenerja ne potrebujem zelo. Ne potrebujem trening partnerja. Program treninga mora biti zelo natančno strukturiran in razumeti želim, kako bom napredoval. Rad imam urejeno in čisto okolje. Aplikacijo za trening uporabljam z namenom organizacije tedenskega/mesečnega koledarja, ki se ga striktno držim.

Nizka vestnost:

Nisem tako odgovoren, da bi sledil navadam, zato bolj potrebujem trenerja in rabim več pomoči. V veliko pomoč mi je tudi prisotnost trening partnerja. Izredno prav mi pride aplikacija v kateri vidim, kaj sem naredil in sledim napredku. Ni potrebno, da je okolje urejeno in čisto. Program treninga ni nujno, da je zelo natančno strukturiran, mi pa do pomaga pri tem, da redno hodim na treninge. Če imam nizko vestnost mi bo izredno pomagalo, da uporabim orodja, ki jih uporabljajo osebe, ki so visoko vestne.

Visoka ekstravertnost:

Skupinski treningi in vadbe mi napolnijo baterije. Nujno potrebujem trening partnerja ali celo partnerje. Treningi morajo vsebovati močno socialno komponento. Zato iščem predvsem vadbe in treninge ali športe, ki se izvajajo v skupinah. Visoka ekstraverzija nima velike povezave s sestavo programa treninga. Če sem visoko ekstraverten, mi bo veliko pomenilo, če bom imel isti program, kot moj trening partner ali moja skupina.

Nizka ekstravertnost ali intravertnost:

Raje vadim sam. Tek, plavanje, dvigovanje uteži in kolesarjenje mi izredno odgovarjajo. Pretirana socialna interakcija me izčrpa, zato mi v tem primeru trening predstavlja dodaten stres. Polne telovadnice me motijo, skupinske vadbe mi generalno ne odgovarjajo. Na samo strukturo programa treningov nizka ekstravertnost ne vpliva bistveno. Če sem introvertiran, rad treniram sam in nočem biti moten.

Visok nevroticizem:

Pogosteje izkusim negativna čustva, stres in tesnobo. Če ne opazim napredka, me velikokrat mine, da bi nadaljeval s treningom. Potrebujem veliko podpore in pozitivne spodbude. Zelo mi koristi sproščeno in zabavno okolje, kjer se lahko sprostim. Rad imam vaje, ki jih obvladam in mi ne predstavljajo večjega izziva. Potrebujem stabilno okolje v katerem se počutim varno. Spremembe morajo biti majhne in obvladljive. Slabo se znajdem pod pritiskom. V programu treninga potrebujem stabilnost, kar pomeni, da se znotraj samega programa le malo stvar spreminja. Ko osvojim program, si v nadaljevanju ne želim večjih sprememb.

Nizek nevrotizicem:

Lažje začnem z novimi rutinami in lažje se znajdem znotraj novega okolja. Ne izkusim veliko negativnih čustev. Uživam v visoko intenzivnih treningih. Če ne opazim napredka se na to pretirano ne oziram, saj vem, da bom s trdim delom slej kot prej napredek opazil. Ne potrebujem veliko podpore in pozitivne spodbude. Na okolje se pretirano ne oziram, je pa seveda dobrodošlo, da je sproščeno in zabavno. Dobro prenašam večje spremembe in jih načeloma dobro obvladam. Odlično se znajdem v situacijah, kjer sem pod visokim pritiskom (npr. tekmovanjih). V programu treninga stabilnosti ne potrebujem, kar pomeni, da se znotraj samega programa stvari lahko spreminjajo. Ko osvojim program, si v nadaljevanju želim večjih sprememb.  

Visoka prijetnost (sprejemljivost):

Uživam v treningih, ki od mene zahtevajo sodelovanje in timsko delo, kjer lahko dam in sprejmem podporo drugih. Konkurenčno okolje in tekmovanja mi ne odgovarjajo in me celo demotivirajo. Pri programiranju to pomeni, da imam rad kakšne skupinske izzive, kjer s skupino premagam določene izzive. Tekmovanje v taki obliki mi je zabavno, saj sodelujem in ne tekmujem z drugimi. Izzivi ali tekmovanja, kjer se primerjam in tekmujem proti drugim mi ne odgovarjajo. Ženske so generalno bolj prijetne (sprejemljive kot moški), kar pomeni, da rade sodelujejo in ne tekmujejo.

Nizka prijetnost (sprejemljivost):

Uživam v dejavnostih ali treningih, ki vsebujejo element tekmovalnosti. Rad izzivam in sem izzvan, sploh iz strani trenerja ali trening partnerja. Pogosto mi koristi, če trening spremenim v prijateljsko tekmovanje. To me izredno motivira. Uživam v poizkusih premagovanja osebnih rekordov. V programu treninga imam rad izzive, kjer tekmujem sam s sabo ali z drugimi. Moški so generalno manj prijetni (sprejemljivi), kar pomeni da obožujemo tekmovanja in izzive.

Trening in vpliv osebnostnih lastnosti

To je le kratek povzetek tega, kako lahko »Velikih 5« vpliva na moje želje pri gibanju, treningu in sestavi programa. Konec koncev, bolj kot se razumem, lažje bom zgradil zdrav in primeren življenjski slog, ki mi bo ustrezal in ne bo deloval proti meni. Zaradi tega bom lažje ostal motiviran, ker se bom ukvarjal z dejavnostmi ali pa bom izvajal program treningov, ki resonira na moji osebni ravni. Poleg tega pa lahko rešim še en velik problem. Ustvarim ali vsaj prilagodim lahko okolje, kjer se moj temperament ali temperament člana mojega gyma, sklada z zahtevami okolja. Seveda pa se zavedam, da mi to ne bo vedno uspelo.

Drugi viri

osebnost in trening

Osebnost in trening

Osebnost in trening Osebnost in trening – Programiranje glede na osebnostne lastnosti Osebnost in trening. Teme programiranja treningov glede na osebnostne lastnosti se lotevam kot

Preberi več »